1. Vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlakKarmen Fras, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka.
Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli.
Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja.
Keywords: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija
Published in DKUM: 18.11.2022; Views: 896; Downloads: 199
 Full text (537,71 KB) |
2. Vpliv velikosti porcije na količino zaužite hraneDominika Muršec, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Velikost porcije je pomembna z vidika ohranjanja telesne mase in zdravega načina prehranjevanja, vendar se le-ta v sodobnem svetu povečuje. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati vpliv velikosti porcije na količino zaužite hrane pri odraslih.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Web of Science, Cochrane Library in Wiley Online Library. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Analizirane raziskave smo kritično ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institute ter opisno sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 raziskav ter od tega eno razvrstili v 1. nivo, pet v 2. nivo in pet v 3. nivo hierarhije dokazov. Večina (n = 6, 54,5 %) jih je potrdila, da večja velikost porcije, pakiranja ali krožnika vpliva na večjo količino zaužite hrane. Večje porcije vodijo do višjega energijskega vnosa, kar vpliva na težje vzdrževanje ustrezne telesne mase.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima velikost porcije vpliv na količino zaužite hrane pri odraslih, vendar vse raziskave tega niso potrdile. Potrebno je nadaljnje raziskovanje tega področja in oblikovanje strategij za zmanjšanje velikosti porcij ter s tem tudi telesne mase posameznika.
Keywords: velikost porcije, zaužita hrana, prehranjevanje, zdrav način življenja
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 650; Downloads: 230
Full text (1,82 MB) |
3. Uporaba prehranskih dopolnil pri starejših ljudehMelisa Časar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Pravilna prehrana starostnika je zelo pomembna za delovanje organizma, kajti vsako nepravilno prehranjevanje lahko vpliva na zdravje ljudi. Prehranska dopolnila so pomemben del v starosti, saj dopolnjujejo prehrano in jih starostniki še toliko bolj potrebujejo zaradi večjega primanjkljaja določenih hranil. Pomembno je zavedanje ljudi, da prehranska dopolnila ne nadomeščajo običajne prehrane.
Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo dela. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 17 vprašanj in je bil anonimen. V raziskavi je sodelovalo 30 starejših oseb moškega in ženskega spola. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da starostniki bolj slabo poznajo prehranska dopolnila. Bistvene razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili ne poznajo. Večina jih definira kot dopolnilo, ki zadošča za uravnoteženo prehrano. Starostniki najpogosteje posegajo po koencimu q10, vitaminih in mineralih ter čebeljih izdelkih.
Sklep: Pomembno je, da ugotovimo slabšo prehranjenost starostnika in s tem posledično pomanjkanje določenih hranil, ki so pomembni za organizem posameznika, ter da pričnemo dopolnjevati prehrano z prehranskimi dopolnili in dodatki. Pomembno je tudi, da so starostniki ozaveščeni o pomenu in uporabi prehranskih dopolnil in dodatkov in da ločijo razlike med prehranskimi dopolnili in zdravili.
Keywords: prehranski dodatki, starostnik, vitamini, minerali, hranila
Published in DKUM: 28.03.2019; Views: 2703; Downloads: 454
Full text (848,30 KB) |
4. Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezniMerima Šehić, 2018, undergraduate thesis Abstract: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Keywords: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Published in DKUM: 13.02.2019; Views: 1472; Downloads: 215
Full text (601,83 KB) |
