| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Procesi odstranjevanja antibiotikov iz bolnišničnih odpadnih vod
Severina Stavbar, 2018, doktorska disertacija

Opis: Ostanki antibiotikov in drugih zdravil, postajajo vse resnejši problem, saj jih najdemo v izpustih iz farmacevtskih in proizvodnih obratov, bolnišnic in odplakah iz čistilnih naprav. Različne študije so pokazale, da so ostanki antibiotikov prisotni v odpadnih in površinskih vodah, zadnje študije pa kažejo trend zviševanja tudi v tleh, podtalnici ter pitni vodi. Čeprav so izmerjene koncetracije v širokem koncentracijskem območju od ng/L do µg/L, so lahko nekateri razgradni produkti aktivnih snovi celo bolj toksični kot izvorna snov. Predhodne študije so pokazale, da so najvišje koncentracije antibiotikov v bolnišničnih odpadnih vodah. Za odstranitev takšnih onesnaževal pa obstoječe čistilne naprave niso primerne, saj velike količine antibiotikov ostajajo v vodi tudi po čiščenju. V doktorski disertaciji so predstavljeni trije procesi odstranjevanja teh onesnaževal iz bolnišničnih odpadnih vod. Glavni namen je bil poiskati napredne, izvedljive metode za odstranitev izbranih antibiotikov iz bolnišnične odpadne vode. V prvem delu smo se osredotočili na postopek čiščenja s sub in super-kritično oksidacijo, kjer smo preučili procesne parametre: vpliv temperature, tlaka, pretoka in časa. V drugem delu smo opravili postopek ozonacije, kjer smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode s spreminjanjem pH vzorca, različnimi odmerki ozona ter dodatek vodikovega peroksida (H2O2). V tretjem delu smo za čiščenje sintetično pripravljene bolnišnične odpadne vode uporabi aerobni reaktor, kjer smo iskali optimalen bivalni čas. Vsebnost antibiotikov smo po vsaki metodi čiščenja določali z optimiranimi LC-MS/MS analiznimi tehnikami. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vse omenjene postopke čiščenja implementirali na realnem vzorcu bolnišnične odpadne vode. Vsebnost antibiotika v realnem vzorcu pred in po čiščenju smo določali z ekstrakcijo na trdni fazi v povezavi z optimirano LC-MS/MS tehniko. Na koncu smo izvedli še test inhibicije porabe kisika z aktivnim blatom za oksidacijo ogljika in amonija, s katerim smo poskušali ugotoviti, toksičen vpliv očiščene vode na mikrooganizme v aktivnem blatu.
Ključne besede: Antibiotiki, Bolnišnična odpadna voda, Sub-kritična oksidacija, Super-kritična oksidacija, Ozonacija, Aerobni reaktor, LC-MS/MS, Test toksičnosti
Objavljeno: 20.06.2018; Ogledov: 1072; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Development of analytical methods for simultaneous identification and determination of phenolic compounds
Milena Ivanović, 2018, doktorska disertacija

Opis: The objective of this doctoral dissertation was to develop different analytical approaches for the extraction, separation, identification and quantitative determination of various phenolic compounds from different plants and their products. This dissertation is divided into the following four major segments, which, to some extent, can stand alone, but when it comes to the research, they are mutually very related: - Segment 1: Short-term (up to 24 h) and long-term (up to 1 month) stability studies of trans-caffeic acid (trans-CA) and trans-ferulic acid (trans-FA) dissolved in two organic solvents (methanol and tetrahydrofuran) and exposed to a range of storage conditions (temperature, organic solvents used, influence of daylight and UV irradiation) were performed for the first time. Gas chromatography with mass spectrometry (GC-MS) was used to study the degradation of the samples and structural identification of the degradation products. - Segment 2: The research within this segment focused on the optimization of a simple, fast and quantitative extraction method for the isolation of phenolic acids (PAs) from Slovenian red wine samples. Different extraction techniques were tested, and solid phase extraction (SPE) using HLB cartridges was selected as the optimal technique. For the identification and quantification of extracted analytes, the GC-MS method was optimized and validated. Different statistical and chemometrical tools were applied, and the wines were classified according to the Slovenian wine-growing regions and vine varieties. - Segment 3: The main goal within this research segment was the development of an ultrasound-assisted extraction (UAE) method for the isolation of different polyphenol classes from coriander fruits. Additionally, for the isolation of total PAs (free and bound), two analytical steps were applied: UAE alkaline hydrolysis and clean-up using SPE HLB cartridges. The response surface methodology (RSM) combined with a Box-Behnken experimental design (BBD) were used for the optimization of the alkaline hydrolysis and for increasing the extraction yields of the PAs. In this way, most influencing factors (temperature, sonication time and NaOH concentration) were studied as independent variables. Extracted PAs were determined using the previously optimized GC-MS method. - Segment 4: The main goal of this segment of the dissertation was to show the application of deep eutectic solvents (DESs) as a ‘green’ alternative to the conventional organic solvents for the isolation of phenolic compounds from plants such as Aronia melanocarpa (dried chokeberry) and Olea europaea (olive leaves). Different extraction techniques and instrumental methods were applied for the determination of phenolic profiles. Phenols from chokeberries were obtained through UAE. Furthermore, for the simultaneous identification and quantitative determination of 21 different phenolic compounds from Aronia melanocarpa, the HPLC-UV method was optimized and validated. On the other hand, microwave-assisted extraction (MAE) was used to improve the extraction yields of phenolic compounds from olive leave samples, which were subsequently determined by using validated HPLC-DAD-ESI-TOF-MS method.
Ključne besede: phenolic compounds, phenolic acids, extraction, GC-MS, HPLC, method optimization, deep eutectic solvents, plant material
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 1122; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

3.
Določanje in kemometrijska analiza organskih spojinadsorbiranih na prašne delce PM10
Alen Miuc, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Ključne besede: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 951; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,69 MB)

4.
Chemometric characterization of Slovenian red wines
Milena Ivanović, Anja Petek, Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Total phenolic (TPC), flavonoid (TFC) and tannin (TTC) contents, total $SO_2$, total acids, pH, and reducing sugars were measured in twenty five Slovenian red wines from three key wine producing regions, Podravje, Posavje and Primorska. The results were chemometrically analysed and the wines were classified according to wine growing region and vine variety. Principal component analysis proved that TPC, TFC and TTC contents were primarily responsible for variation in the wines. Additionally, linear discriminant analysis (LDA) was performed and resulted in the satisfactory classification of samples by both vine variety and region.
Ključne besede: Slovenian red wines, quality parameters of wine, polyphenols, chemometric analysis
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 785; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (119,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Simultaneous GC-MS determination of free and bound phenolic acids in Slovenian red wines and chemometric characterization
Milena Ivanović, Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Several phenolic acids (PAs), caffeic, vanillic, syringic, p-coumaric and ferulic acid, found in Slovenian red wines were studied using gas chromatography and mass spectrometry (GC-MS). For isolation of the PAs from wine samples, solid phase extraction (SPE) using hydrophilic modified styrene - HLB cartridges was used. The bound PAs were extracted after basic hydrolysis and o-coumaric acid was used as the internal standard (ISTD). The method developed was validated and the linear concentration range for all analytes was from 1 to 100 mg L$^{-1}$ with correlation coefficients above 0.999. We show that the method is repeatable (RSD<2%), recoveries were above 96%, and LOD and LOQ values were acceptable. In all of the wine samples tested, caffeic and p-coumaric acid were determined to be the predominant PAs (17-72 mg L$^{-1}$), while other compounds were found in lower concentrations. Principal Component Analysis (PCA) and Cluster Analysis (CLU) were used to study differences between wines related towards varieties and Slovenian wine regions. The results demonstrate that variety has more influence on PAs content than wine regions in Slovenian red wines.
Ključne besede: phenolic acids, Slovenian red wines, gas chromatography, mass spectrometry, PCA, CLU
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 1377; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (222,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
A silver/silver sulphide selective electrode prepared by means of chemical treatments of silver wire
Danilo Dobčnik, Igor Gros, Mitja Kolar, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: The preparation and usability of a sulphide ion selective electrode, prepared by means of chemical pretreatment of silver wire with an ammonium perdisulphate solution, and the sulphidization in an alkaline sulphide solution are described. The electrode is suitable for direct potentiometric measuring of sulphide in alkaline solutions of concentrations down to ▫$1 X 10^{-6} mol/L$▫. The 45 min required for each chemical treatment are enough for the preparation of the described electrode.
Ključne besede: analytical chemistry, ion selective electrode, preparation, silver wire, potentiometric measurements, sulphide ions
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 627; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (80,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Microcellular open-porous polystyrene-based composites from emulsions
Sebastjan Huš, Mitja Kolar, Peter Krajnc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Series of cross-linked polystyrene samples were prepared using an emulsion templating approach, where monomers were contained in the continuous phase of the emulsion, while the droplet aqueous phase induced primary pores, connected with a number of secondary pores. Emulsions with a high fraction of the droplet phase (HIPEs) were used and stabilised with a combination of a surfactant (sorbitan monooleate) and various types of particles (charcoal powder, copper powder and carbon nanopowder). The morphology of the resulting porous polymer depends on the type and amount of the particles added to the emulsion; however, in all the cases open-cellular morphology was formed. The size of the primary pores (cavities) ranged from 5 µm to 25 µm, while the size of the secondary interconnecting pores was from 1 µm to 5 µm. The materials were investigated using scanning electron microscopy and nitrogen adsorption/desorption.
Ključne besede: polyHIPE, porous polymers, nanocomposites, porosity, polystyrene
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1011; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kemijska analiza in kemometrijska karakterizacija kvalitete vode reke Mure
Bojana Krajnc Galunder, 2016, magistrsko delo

Opis: V obdobju od leta 1996 do 2009 smo opravili analizo 367 vzorcev vode in izbrali 32 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost vode v reki Muri. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavni osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in linearna diskriminantna analiza (LDA) smo analizirali okoljske parametre vzorcev. Z regresijo smo spremljali spremenljivke, ki imajo največji vpliv na kakovost vode v reki. S pomočjo grafičnega prikaza podatkov smo prišli do zaključka, da se pri spremenljivkah kot so vsebnost adsorbljivih organskih halogenov, nitratov in fosfatov, pojavlja trend zmanjševanja. Z metodo glavnih osi smo med množico spremenljivk poiskali tiste, ki imajo največji vpliv na kakovost vode. V našem primeru so to za odvzemno mesto Gornja Radgona vsebnost nitrata, elektroprevodnost in BPK5, ker se odvzemno mesto nahaja na kmetijsko intenzivnem območju. Odvzemno mesto Šentilj se nahaja gorvodno od Gornje Radgone, ki je nekoliko manj intenzivno kmetijsko območje, zato sklepamo, da je to glavni vzrok razlik, ugotovljenih z metodo glavnih osi. Največji vpliv imata spremenljivki nasičenost s kisikom in elektroprevodnost. Hierarhično razvrščanje (CA) smo uporabili za ugotavljanje podobnosti med spremenljivkami. Rezultat je bil nastanek dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Gornja Radgona in dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Šentilj. Glavni predstavniki skupin so spremenljivke, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto površinske vode. Linearno diskriminantno analizo smo uporabili za razvrščanje vzorcev vode z znano pripadnostjo določeni skupini. Pri ugotavljanju podobnosti med odvzemnima mestoma ugotavljamo, da se odvzemni mesti med seboj razlikujeta, čeprav ležita geografsko blizu. Predvidevamo, da razliko povzročajo kmetijski in industrijski vplivi. Ker se odvzemni mesti nahajata v geografskem prostoru z enakim podnebjem, imajo vremenske razmere manjši vpliv.
Ključne besede: voda, reka, kakovost, kemijski parametri, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza.
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1127; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

9.
Razvoj in validacija spektrofotometrične metode za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv
Nika Verdelj, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge je bila razvita in validirana spektrofotometrična metoda za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv. Bor je element, ki ga rastline za pravilno rast potrebujejo med 1 in 2 mg bora/kg zemlje, če pa je koncentracija bora previsoka, deluje toksično. Zato je točno in natančno določanje koncentracije bora v rastlinskih vzorcih in vzorcih tal zelo pomembno. Za določanje smo izbrali spektrofotometrično določanje z barvnim reagentom azometin – H. Metodi, ki se sicer uporabljata za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih vzorcih smo validirali, ter ju primerjali z metodama, pri katerih smo spremenili način ekstrakcije bora iz vzorcev. Pri določanju bora v vzorcih tal smo vročo ekstrakcijo s CaCl2 primerjali s hladno ekstrakcijo s HCl. Pri določanju bora v rastlinskih vzorcih pa smo ekstrakcijo z žarenjem z raztopino HCl primerjali z ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Ker je v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih prisotnih tudi veliko drugih ionov, smo preučili interference – vpliv posameznih ionov na rezultat določitve bora. Preverili smo tudi, kako dodatek tioglikolne kisline, ki zmanjšuje interference pri reakciji, vpliva na rezultate. Ugotovili smo, da je metoda za določanje bora v vzorcih tal bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo hladno ekstrakcijo s HCl. Metoda za določanje bora v rastlinskih vzorcih pa je bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Vse metode so linearne v merilnem območju med 0,5 in 0,75 mg/L. Dodatek tioglikolne kisline ne zmanjšuje samo interferenc pri reakciji, ampak tudi zaznan bor v raztopini.
Ključne besede: spektrofotometrija, bor, validacija, tla, rastlinska tkiva
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1329; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

10.
Ocena kakovosti podatkov pridobljenih v programih spremljanja podzemnih vod in uporaba kemometrijskih metod za določitev merilnih mest
Nataša Sovič, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi smo preučevali kakovost podatkov meritev fizikalno kemijskih parametrov podzemne vode. S pomočjo kemometrijske karakterizacije smo določili reprezentativnost merilnih mest v programih spremljanja kakovosti podzemne vode. Podzemne vode so vode, ki se nahajajo pod površino tal in so v več kot 90% vir pitne vode v Sloveniji. Prav tako so podzemne vode vir vseh naravnih mineralnih voda ter izvirskih voda v Sloveniji. V nalogi smo uporabili rezultate državnega monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, podatke spremljanja podzemne vode v Mestni občini Ljubljana, podatke notranjega nadzora pitne vode Mariborskega vodovoda, podatke notranjega nadzora pitne vode Vodovoda Murska Sobota, podatke državnega monitoringa pitne vode, podatke iz deklaracij naravnih mineralnih vod. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so analiza variance, korelacijska analiza, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza, metoda glavnih osi. Parametri, ki se spremljajo v posameznih vrstah vod, so različni. V podzemni vodi in mineralni vodi se spremljajo osnovni parametri, ki opredeljujejo mineraloško sestavo vode. V podzemni in pitni vodi se določajo tudi onesnaževala, kot so pesticidi, halogenirana organska topila, aromatska topila, skupni organski ogljik, težke kovine ipd. Spremljanje kakovosti voda mora zagotoviti verodostojne podatke, programi spremljanja kakovosti pa morajo biti tudi stroškovno sprejemljivi. Na eni strani se laboratoriji soočajo z vedno večjimi zahtevami naročnikov po nižanju meje določanja za posamezna onesnaževala, po drugi strani pa se soočajo tudi z ekonomskim pritiskom in konkurenčnostjo z zasebnimi in tujimi laboratoriji, hkrati pa mora biti zagotovljena visoka kakovost storitev. V študiji smo proučili, kakšen vpliv na klasifikacijo vzorcev je imelo zmanjševanje števila vzorcev in izpuščanje parametrov v programu spremljanja. Ocenili smo tudi ustreznost zamenjave določenih merilnih mest tako za pitno kot podzemno vodo. Sistemi za oskrbo s pitno vodo so lahko enostavni (en vodni vir, eno oskrbovalno območje) ali pa bolj kompleksni (več vodnih virov). V doktorski nalogi smo opisali metodologijo spremljanja kakovosti pitne vode in metodologijo izbire merilnih mest, ki bi najbolje odražale značilnosti vodnega vira in učinke morebitnega mešanja različnih vodnih virov. Poseben poudarek smo namenili tudi oceni kakovosti vzorčenja in izvedbe terenskih meritev. Ugotovili smo, da lahko s kemometrijskimi analizami hitro ugotovimo ali so meritve zanesljive, natančne in točne ali pa obstajajo morebitna odstopanja rezultatov meritev, ki jih pri rutinskem delu nismo mogli zaznati. V nalogi smo tudi dokazali uporabnost kemometrijskih metod za vode, ki so v postopku pridobivanja naziva “naravna mineralna voda”. Zakonodaja s tega področja je nejasna in omogoča različne interpretacije. Metodologija, kdaj se voda z nazivom “naravna mineralna voda” razlikuje od pitne vode, ni določena. Na vprašanje, ali gre v določenih primerih za isto vodo, lahko damo odgovor tudi s pomočjo kemometrijskih metod. Pri razvrščanju podzemnih voda smo uporabili različne kemometrijske metode. Ugotovili smo, da je zelo uporabna metoda linearna diskriminantna analiza, še zlasti na primerih kraških vodonosnikov, kjer z drugimi metodami nismo dobili pričakovane klasifikacije. Lahko potrdimo, da so kemometrijske metode odlično orodje pri načrtovanju in racionalizaciji programa spremljanja kakovosti podzemnih vod.
Ključne besede: podzemna voda, kemometrija, onesnaženje, kakovost
Objavljeno: 27.06.2016; Ogledov: 1529; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (12,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici