| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 123
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Določanje SO2 v pivu
Maja Kavc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pivu nastaja žveplov dioksid, ki je v previsokih koncentracijah za nekatere skupine ljudi zdravju škodljiv. Zakonsko predpisana najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v pivu je v Republiki Sloveniji 20 mg/L. Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje žveplovega dioksida v pivu. Metoda, ki smo jo želeli validirati, je destilacijska metoda s titracijo in je uradna predpisana metoda Republike Slovenije za določanje žveplovega dioksida v pivu. To metodo smo primerjali s spektroskopsko metodo, ki je že bila validirana in uporabljana, vendar je bila iz seznama uradnih metod umaknjena. Rezultati analize so pokazali, da je destilacijska metoda primerna za analizo žveplovega dioksida v pivu, saj je njena obnovljivost dobra (RSD je 1,6 %). Praktično uporabo metode smo preverili na 25 različnih vzorcih piva (svetlo, temno, brezakoholno, pivo z nizko vsebnostjo alkohola, mešanice piva in ekstrakta) ter rezultate primerjali s spektrofotometrično metodo. Ugotovili smo, da so bile pri večini vzorcev izmerjenje koncentracije SO2 po destilacijski metodi nekoliko nižje kot pri uporabi spektrofotometrične določitve.
Keywords: žveplov dioksid, pivo, spektrofotometrija, destilacijska metoda, validacija
Published in DKUM: 02.04.2013; Views: 3287; Downloads: 297
.pdf Full text (1,66 MB)

62.
DOLOČANJE ADSORBLJIVIH ORGANSKIH HALOGENOV V ODPADNIH VODAH
Nina Marot, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je validacija analizne metode za določevanje adsorbljivih organskih halogenov (AOX) v odpadnih vodah. Proces validacije zajema določitev validacijskih parametrov z izdelavo validacijskega načrta. Sledi eksperimentalna izvedba validacije ter statistično pridobljenih rezultatov. Določili smo potrditev identitete in selektivnost oziroma specifičnost, delovno in linearno območje, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, LOQ v matrici, zgornjo mejo določanja v matrici, vpliv redčenja vzorcev, točnost, natančnost in vpliv matrice. Analizirani so bili tudi realni vzorci bazenskih, bolnišničnih odpadnih vod ter odpadne vode iz iztoka iz čistilnih naprav. Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov ter na predpisane parametre smo potrdili, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Keywords: AOX, validacija analizne metode, odpadne vode, adsorpcija
Published in DKUM: 29.03.2013; Views: 2583; Downloads: 278
.pdf Full text (1,95 MB)

63.
PRIMERJAVA IN VREDNOTENJE MERITEV GLUKOZE V KRVI Z RAZLIČNIMI GLUKOMETRI
Jasmina Petek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bila primerjava in vrednotenje analiznih metod za določanje glukoze v krvi z različnimi glukometri, ki jih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor nudijo za samokontrolo nosečnostne sladkorne bolezni. Za preprečevanje kroničnih zapletov, je izrednega pomena dobro kontrolirana sladkorna bolezen. V ta namen so bili razviti laboratorijski testi ob preiskovancu, POCT (angl. Point of care testing). Za vsak merilnik smo določili točnost in natančnost ter primerljivost z laboratorijsko referenčno metodo. Na koncu smo s pomočjo Westgardovih orodij oz. »Six-sigma« analizo ovrednotili delovanje vsakega posameznega glukometra. Rezultati kažejo, da se meritve merilnikov med seboj signifikantno razlikujejo. Ugotovili smo, da se le eden izmed uporabljenih merilnikov glukoze zelo približa laboratorijski referenčni metodi, medtem ko nekateri glukometri od te metode močno odstopajo, tudi do 12 %.
Keywords: glukoza, glukometer, nosečnostna sladkorna bolezen, POCT
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 3895; Downloads: 767
.pdf Full text (3,64 MB)

64.
DOLOČANJE VSEBNOSTI N,N' diizo propil etilen diamina S PLINSKO KROMATOGRAFIJO
Cilka Kelenc, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil dokazati, da je analizna metoda za določanje vsebnosti N,N' diizo propil etilen diamina (v nadaljevanju: Dipeda) s plinsko kromatografijo natančna, ponovljiva, točna, linearna v določenem območju, selektivna in robustna. Dipeda se uporablja za proizvodnjo antibiotikov, in sicer kalijevega klavulanata. Za določevanje vsebnosti smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim (FID) detektorjem. Zaradi higroskopnosti Dipede smo analize izvedli z dodatkom internega standarda. Za kalibracijo sistema smo uporabili certificirani referenčni standard. Vse rezultate smo statistično ovrednotili s statističnimi testi, glede na zahteve validacijskega protokola. Z validacijo smo potrdili vse zahtevane validacijske kriterije . Pomemben del validacije je bil preizkus stabilnosti raztopin standardov in vzorcev. Ustrezna stabilnost je potrebna zaradi avtomatskih vzorčevalnikov in težnje po čim hitrejšem izvajanju analiz. Avtomatski vzorčevalnik omogoča izvajanje analize v eni sekvenci tudi več dni, zato moramo zagotoviti ustreznost raztopin vzorcev in standardov.
Keywords: N, N' diizo propil etilen diamin, Dipeda, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, napake v analizni kemiji, validacija UDK: 543.544.3.054(043.2)
Published in DKUM: 04.01.2013; Views: 2184; Downloads: 293
.pdf Full text (1,96 MB)

65.
TEKOČINSKA KROMATOGRAFIJA Z MASNO DETEKCIJO ZA DOLOČANJE GLUKOZINOLATOV
Aleksandra Repnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti prisotnost sekundarnih metabolitov rastlin, iz skupine glukozinolatov, v vzorcih različnih križnic. Raziskave so potekale na tekočinskem kromatografu z masno selektivno detekcijo (LC/MS). Najprej smo iz pripravljenih čistih raztopin desetih standardov: glukonasturtin, glukonapin, glukoiberin, sinigrin, glukobrassicin, sinalbin, glukotropaeolin, epiprogoitrin, progoitrin in glukoraphenin določili pogoje, pri katerih bi lahko najučinkovitejše določali glukozinolate. Za dosego optimalnih pogojev smo spreminjali parametre, kot so: vrsta in sestava mobilne faze, kolona, pretok, napetost kolizijske celice, čas trajanja in območje meritev (m/z). Optimalni pogoji, ki smo jih določili, so: mobilna faza H2O z dodatkom metanojske kisline (HCOOH) in amonijevega formiata (CH5NO2), pretok skozi kolono 0,2 ml/min, napetost kolizijske celice 30 V in čas merjenja 30 minut. Ugotovili smo, da so glukozinolati prisotni v realnih vzorcih pri čemer se sestava spojin med vzorci spreminja, koncentracije glukozinolatov pa so praviloma nizke.
Keywords: HPLC, glukozinolati, LC/MS
Published in DKUM: 28.11.2012; Views: 3381; Downloads: 514
.pdf Full text (2,81 MB)

66.
DOLOČANJE IZBRANIH SPOJIN V HIDROLIZATU BIOMASE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Saša Pušaver, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo želeli razviti analizno metodo za sočasno ločitev, identifikacijo in kvantitativno določanje monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih vzorcih hidrolizatov biomase. Razvita metoda temelji na ločevanju in določanju preiskovanih spojin s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Metodo smo razvijali s čistimi standardnimi raztopinami glukoze in manitola, njeno uporabnost pa potrdili na realnih vzorcih. Podatke smo statistično ovrednotili, metodo validirali in s tem dokazali, da je le-ta pravilna in natančna. Linearnost metode smo preverili v različnih koncentracijskih območjih od 1 do 300 mg L-1, kjer so bili korelacijski koeficienti (r2) nad 0,99. Metoda je ponovljiva z relativnimi standardnimi odmiki pod 5%. Tako smo osnovne standardne raztopine preiskovanih spojin pripravili v optimalni mešanici topil metanol-voda (v/v=1/1). Ker spojine niso bile dovolj hlapne za neposredno analizo z GC-MS, smo jih predhodno, s postopkom derivatizacije oz. sililiranja, pretvorili v ustrezne trimetilsililirane (TMS) derivate. Za optimalni potek sililiranja, je bilo potrebno iz vzorcev odstraniti vse sledove vode in polarnih protonskih topil. To smo dosegli z odparevanjem vzorcev do suhega na rotacijskem uparjalniku in z dodatkom toluena k suhim preostankom. Za derivatizacijo preiskovanih spojin smo kot optimalni sililirni reagent uporabili MSTFA (N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid), kot optimalni katalizator pa piridin. Sililiranje smo izvajali pod optimalnimi pogoji na peščeni kopeli, kjer smo vzorce segrevali 90 min pri 80°C. Pred injiciranjem vzorcev na kromatografsko kolono smo le-te še dodatno redčili s toluenom ali n-heksanom. GC-MS pogoje smo izbrali tako, da smo dobili najustreznejšo ločitev in pripadajoče MS spektre preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali s primerjavo retencijskih časov spojin pri analizi standardnih raztopin pri enakih kromatografskih pogojih, z uporabo knjižnic standardiziranih masnih spektrov in s primerjavo podatkov iz literature.
Keywords: glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija, hidrolizat
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 2498; Downloads: 226
.pdf Full text (3,20 MB)

67.
Določanje vsebnosti mikroelementov v kristalnih in tekočih mineralnih gnojilih z ICP - AES
Matej Hribar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določanje vsebnosti mikroelementov v kristalnih in tekočih mineralnih gnojilih z ICP-AES analizno metodo. V kristalnih gnojilih smo določali bor, baker, železo, mangan, molibden in cink. Pri tekočih gnojilih pa so nas zanimale vsebnosti bora, bakra, železa in cinka. Glede na dobljene rezultate smo ovrednotili primernost gnojila za tržišče na podlagi veljavne zakonodaje s tega področja za Slovenijo in ostale države EU, Hrvaško ter Srbijo. Najpomembnejši zakonski omejitvi sta maksimalno negativno odstopanje za posamezni mikroelement in minimalna vsebnost mikroelementa v mineralnem gnojilu. Mikroelemente smo določali na podlagi umeritvene krivulje, ki smo jo dobili z meritvami standardnih raztopin različnih koncentracij (v mg/L). Po tako pripravljeni umeritveni krivulji smo izmerili emisijske signale mikroelementov v vzorcih različnih tekočih in kristalnih mineralnih gnojil. Emisijske signale posameznih mikroelementov smo preko izračunov pretvorili v masni delež mikroelementa v gnojilu. V večini primerov tako tekočih kot tudi kristalnih gnojil vsaj eden od mikroelementov pade pod zakonsko določeno mejno vrednost. Pri kristalnih gnojilih povsem zadosti zakonu le eno gnojilo, pri tekočih gnojilih pa sta takšna primera dva.
Keywords: ICP-AES, mineralna gnojila, mikroelementi, B, Cu, Fe, Mn, Mo, Zn
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 2538; Downloads: 237
.pdf Full text (2,13 MB)

68.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SREBRA PRI VEZAVI IN SPROŠČANJU S CELULOZNIH NOSILCEV V FIZIOLOŠKO OKOLJE
Sabina Uran, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Srebro je znano kot močan naravni antibiotik. Kot aktivna protimikrobna komponenta se je dobro uveljavilo tudi na področju izdelave medicinskih oblog za oskrbo ran. Namen diplomskega dela je bila vezava srebra na celulozni nosilec (viskozna koprena) in spremljanje njegovega sproščanja v fiziološko okolje. Z uporabo fiziološkega medija in primerne membrane smo skušali simulirati rano in se tako približati realnemu dogajanju na rani. Za sproščanje srebra z viskozne koprene smo kot in vitro sistem uporabili modificirano Franz-ovo difuzijsko celico. Sproščanje smo spremljali z merjenjem koncentracije srebra s pomočjo metode atomske absorpcijske spektroskopije. Uspešno nam je uspelo vezati srebro različnih koncentracij na viskozno kopreno. Iz rezultatov sproščanja pa sklepamo, da je prišlo do zamašitev por membrane v Franz-evi difuzijski celici, saj se je iz vzorcev z različnimi vezanimi koncentracijami srebra sprostil enak delež srebra.
Keywords: srebrovi nano-delci, vezava srebra, sproščanje srebra, protimikrobne lastnosti, atomska absorpcijska spektroskopija
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 1986; Downloads: 211
.pdf Full text (1,89 MB)

69.
ČIŠČENJE IN PONOVNA UPORABA ZAMAŠENIH POLIMERNIH MEMBRAN PRI PROCESU ULTRAFILTRACIJE
Petra Novina, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Med naprednejše postopke čiščenja odpadnih oljnih vod sodi uporaba ultrafiltracijskih membran, vendar pa je glavna pomanjkljivost membranskih procesov mašenje membran. V diplomskem delu je prikazan postopek čiščenja ter ponovna uporaba zamašenih polimernih (PAN, GR60PP in UFX-pHt) membran pri procesu ultrafiltracije (UF). Proučevali smo gostoto volumskega toka (J) membran v odvisnosti od vhodnega tlaka (p) in hitrost pretoka (q) v odvisnosti od obratovalnega časa (t) pri različnih vhodnih tlakih. Površinske in strukturne lastnosti membrane pomembno vplivajo na pretok skozi membrano, od tega pa je odvisna tudi zmogljivost filtracijske naprave, zato smo pred in po obdelavi ultrafiltracije ter kemijskem čiščenju membran spremljali naslednje fizikalne parametre: stični kot, pretočni potencial, uporabili pa smo tudi Fourierjevo infrardečo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko spektroskopijo (SEM). Na podlagi vseh analiz smo določili učinkovitost kemijskega čiščenja ter spremembe površinskih lastnosti membran.
Keywords: Ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, kemijsko čiščenje, površinske lastnosti.
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 1926; Downloads: 288
.pdf Full text (3,36 MB)

70.
UPORABA ATOMSKE FLUORESCENČNE SPEKTROMETRIJE ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI ŽIVEGA SREBRA V VZORCIH POVRŠINSKIH VOD
Grega Ravljen, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil optimizacija in validacija metode določevanja živega srebra po principu atomske fluorescenčne spektrometrije. Metodo smo izbrali zato, ker ima najnižjo mejo zaznavnosti, kar je bistvenega pomena pri določevanju živega srebra v vodnih vzorcih. Pri določanju smo se osredotočili tudi na problematiko onesnaževanja z živim srebrom v Sloveniji. V Šaleški dolini za potrebe električne energije v Termoelektrarni Šoštanj v ozračje emitirajo živo srebro, kar vpliva na okoliške reke, jezera in potoke. Meritve smo izvajali s pomočjo instrumenta Mercur DUO, s katerim smo za določanje izbrali metodo US EPA 1631. Po opravljeni celotni validaciji, kjer smo preizkusili linearnost, delovno območje, LOD, LOQ, občutljivost, natančnost, točnost, stabilnost in robustnost, smo to metodo preizkusili še na vzorcih površinskih vod. Ugotovili smo, da moramo biti zelo pazljivi pri samem vzorčenju in shranjevanju. Pri stabilizaciji moramo nujno uporabiti 5 mL 37% HCl brez vsebnosti Hg na 1 L vzorca. Reagent kositrov klorid moramo po pripravi porabiti v roku dveh dni. Na vzorcih površinskih vod okoliških jezer (Velenjsko, Šoštanjsko, Škalsko jezero ter reka Paka) pa nismo izmerili preseženih mejnih koncentracij živega srebra.
Keywords: atomska fluorescenčna spektrometrija, živo srebro, površinske vode, validacija
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 2104; Downloads: 170
.pdf Full text (3,29 MB)

Search done in 1.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica