| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 123
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Razvoj in validacija HPLC analizne metode za določanje nesteroidnih protivnetnih učinkovin
Tina Zabukovec, 2014, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo preučevali razvoj in validacijo tekočinske kromatografije (HPLC-UV/VIS) analizne metode za določanje nesteroidnih protivnetnih učinkovin ter prenos razvite metode na tekočinski kromatografiji sklopljeni z masno spektrometrijo (LC-ESI-MSMS). Izbiro analiznega sistema za kvalifikacijo in kvantifikacijo narekujejo predvsem različni postopki priprave vzorcev. Posebno pozornost smo namenili različnim postopkom priprave takšnih oblog vezanih z analgetiki (sredstva proti bolečinam), ki spadajo v družino nesteroidnih antirevmatikov (NSAID). Lastnost alginatnih kopren, pri nanosu na kožno vnetje, je da se oblikujejo po rani oziroma vnetju, s čemer je doseženo vzdrževanje optimalne vlažnosti, njegove fizikalno-kemijske lastnosti pa povzročijo zgodnejše zacelitve in delujejo hemostatsko. Z vezavo nesteroidnih protivnetnih učinkovin v visoko vpojne netkane obloge, smo želeli doseči počasno in kontrolirano sproščanje na mestu vnetja. Rezultati kažejo, da s prvotno uporabljenimi postopki vezave naproksena na alginatno oblogo ne dosežemo željenega sproščanja, s postopki modifikacije prvotne metode pa je enakomerno sproščanje doseženo. Za kvantifikacijo sproščenega naproksena iz tako pripravljenih oblog pa smo z uporabo predhodno razvite metode 2 s postopki validacije metode preverli, da metoda daje točne in natančne razultate ter je primerna za rutinsko določanje nesteroidnih protivnetnih učinkovin. Mobilna faza in ostali parametri pri razvoju analizne metode 2 so bili izbrani dvodimenzionalno, saj je metoda uporabna tako na HPLC-UV/VIS kot tudi na LC-ESI-MSMS. Izbor uporabe sistema je odvisen predvsem od koncentracijskega območja sproščenega naproksena iz alginatnih oblog, ki je odvisen predvsem od načina priprave. V primeru sproščanja iz alginatnih oblog je sistem LC-ESI-MSMS primeren predvsem v načinu MRM, kjer v vzorcu lahko kvalificiramo in kvantificiramo točno določen fragment, m/z 231.
Keywords: HPLC, nesteroidne protivnetne učinkovine (NSAID), validacija, površinske lastnosti
Published in DKUM: 11.09.2014; Views: 4145; Downloads: 608
.pdf Full text (2,23 MB)

42.
DOLOČANJE VSEBNOSTI TEŽKIH KOVIN V IZLUŽKIH Z INDUKTIVNO SKOPLJENO PLAZMO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Vanja Gaber Krepša, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je določiti vsebnost težkih kovin v izlužkih in ovrednotiti natančnost rezultatov, dobljene rezultate pa vključiti v obstoječo validacijo metode in tako metodo, ki je v Talum Inštitut d.o.o, že vpeljana za odpadne vode, še razširiti na izlužke. Vsebnost kovin smo analizirali v vzorcih iz Taluma d.d in Impola d.d. Analizirali smo žlindro in filtrni prah iz livarne Talum d.o.o., ter filtrni prah iz livarne Impol. Laboratorijska vzorca filtrnega prahu iz Taluma d.o.o. in Impola d.o.o. smo pripravili po celotnem postopku, torej pripravili zatehto suhe snovi, izvedli izluževanje, filtriranje, razklop in na koncu izvedli meritev z indultivno sklopljeno plazmo in masno spektrometrijo (ICP – MS). Vzorec žlindre iz livarne Talum d.o.o. pa je v obliki izlužka, tako da smo naredili še razklop s HNO3 ali z zlatotopko in nato izvedli meritve. Preverjali smo ponovljivost luženja, ponovljivost razklopa in ponovljivost meritve z ICP – MS. Preverili smo tudi, če meritve opravljene po razklopu pri izlužku za posamezne elemente odstopajo od meritev, kjer razklopa nismo izvedli. Ugotovili smo, da obstaja signifikantna razlika med rezultati dobljenih meritev za vzorec žlindre z razklopom ali brez razklopa. Potrdili smo, da je metoda določanja težkih kovin v izlužkih filtrnega prahu in žlindre z induktivno sklopljeno plazmo in masno spektrometrijo natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih in s tem za ustrezno karakterizacijo odpadkov.
Keywords: izlužki, kovine, induktivno sklopljena plazma ICP-MS.
Published in DKUM: 02.07.2014; Views: 2736; Downloads: 314
.pdf Full text (2,88 MB)

43.
Učinek fizikalno-kemijskih parametrov na rezultate emisijskih meritev.
Robert Rudolf, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje učinek fizikalno-kemijskih meritev analitov ter podrobno študijo vplivov posameznih parametrov na rezultate emisijskih meritev. Merilne postopke je potrebno v skladu z zahtevami standardov validirati in s tem potrditi njihovo pravilnost oziroma veljavnost. V študijo je vključena ocena merilne negotovosti in rezultati so podani v obliki validacije merilnega postopka, ki je nujna za bodočo akreditacijo metode v podjetju, kjer so bile meritve opravljene. V diplomskem delu je zajeta predstavitev emisij v zrak, trenutna zakonodaja, učinek na zdravje ljudi in način analiznega merjenja emisij. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ustreznost merjenja emisij, kako vplivajo posamezni parametri na izvedbo meritev, rezultate in postopke izvajanja. Pomemben del predstavlja gravimetrično določanje mase filtrov, ki je potrebno pred in po zajemanju emisijkih meritev. Poseben poudarek je na presoji učinka določenih parametrov s terenskih meritev, ki so bile izvedene na objektu Ekosistemi d.o.o. Ugotovili smo, da ima vsak posamezen parameter določen vpliv na izmerjene vrednosti. Učinek vsakega parametra na merilni rezultat se povečuje z intenziteto izbrane spremembe.
Keywords: zrak, emisije, merilna negotovost, validacija, varnost
Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 1759; Downloads: 167
.pdf Full text (1,45 MB)

44.
OCENA MERILNE NEGOTOVOSTI PRI VZORČENJU ODPADNIH VOD
Vesna Terbovc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vzorčenje odpadnih voda ter meritve pretoka, validacijo vzorčenja ter oceno merilne negotovosti pri vzorčenju odpadnih voda. V nalogi smo opisali osnovno metodologijo vzorčenja odpadnih voda, izvedli smo validacijo vzorčenja, pri čemer smo preverjali validacijske parametre točnost in robustnost.
Keywords: odpadna voda, vzorčenja, validacija, merilna negotovost vzorčenja, akreditacija, medlaboratorijska primerjava.
Published in DKUM: 05.05.2014; Views: 1981; Downloads: 320
.pdf Full text (3,17 MB)

45.
VALIDACIJA PLINSKO KROMATOGRAFSKE METODE ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI OGLJIKOVODIKOV (C 10 -C 40 ) V TLEH IN ODPADKIH
Daša Tevž, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bila validacija analizne metode za določanje mineralnih olj v tleh in odpadkih s plinsko kromatografijo. Ogljikovodike smo določali po mednarodnem standardu ISO 16703:2004 z naslovom Kakovost tal – Določevanje ogljikovodikov v območju C10-C40 s plinsko kromatografijo. Meritve smo izvajali s pomočjo plinskega kromatografa Agilent Technologies GC 7890 s plamensko ionizacijskim detektorjem. Izvedli smo validacijo, pri kateri smo preizkusili linearnost metode, preverili točnost, določili LOD in LOQ, delovno območje, ponovljivost in obnovljivost. Na realnih vzorcih tal smo izmerili takšne koncentracije ogljikovodikov, ki spadajo med mejno in opozorilno vrednostjo mineralnih olj v tleh, kar pomeni, da so tla od koder so vzeti vzorci še vedno primerna za pridelavo rastlin namenjenih prehrani, saj ne presegajo kritične vrednosti.
Keywords: plinska kromatografija, tla, odpadki, mineralna olja, validacija
Published in DKUM: 16.04.2014; Views: 2606; Downloads: 259
.pdf Full text (1,82 MB)

46.
DINAMIKA NASTAJANJA VIŠJIH ALKOHOLOV IN ESTROV V FERMENTIRANIH PIJAČAH IZ JEČMENOVEGA, KVINOJINEGA IN AJDOVEGA SLADU
Natalija Brečko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila uvedba in validacija analizne metode za določanje višjih alkoholov in estrov v pivu in pivu podobnih pijačah v odvisnosti od surovine in zaporednega števila fermentacij. Omenjene spojine v pivu nastajajo kot stranski produkti med procesom fermentacije in prispevajo predvsem k aromi piva tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Pomembnejši alkoholi v pivu, ki smo jih določali so: metanol, 1-propanol, izobutanol (IUPAC nomenklatura: 2-metilpropan-1-ol), 2-metilbutanol, 3-metilbutanol ter 2-feniletanol. Pomembnejši analizirani estri so bili: etil acetat, izoamil acetat ter 2-feniletil acetat. Ti tvorijo tradicionalni nabor pomembnejših hlapnih spojin, ki se tudi najpogosteje spremljajo v pivu. Poleg tega smo poskušali določiti tudi: vicinalna diketona 2,3-butandion (diacetil) in 2,3-pentandion ter aldehida acetaldehid in trans-2-nonenal, ki so prav tako pomembni predstavniki arome piva. Namen raziskave je bil validirati omenjeno metodo in ugotoviti ali je primerna za določanje vicinalnih diketonov in aldehida, primerjati vsebnosti zgoraj omenjenih hlapnih spojin v pivinah in pivu iz različnih surovin (ječmen, ajda, kvinoja) ter preučiti vpliv večkratne zaporedne uporabe kvasovke pri fermentaciji. Kot metodo za določevanje smo uporabili plinsko kromatografijo destilata piva. Rezultati nakazujejo, da tako surovina kot zaporedna fermentacija vplivata na končne koncentracije hlapnih snovi, kot tudi na potek njihovega nastanka med fermentacijo. Razlike pri ajdi v primerjavi z ječmenom niso tako velike, da bi močno vplivale na kvaliteto končnega produkta, pri kvinoji pa so odstopanja od tipičnega ječmenovega piva relativno velike, zato praktično ne more služiti kot brezglutenski nadomestek običajnega piva. Kvasovka, ki smo jo pri vseh eksperimentih uporabljali (S. pastorianus TUM 34/70) se je z vidika hlapnih spojin izkazala kot primerna za zaporedno fermentacijo ječmenove, ajdove in kvinojine pivine.
Keywords: pivo, plinska kromatografija, alkoholi, estri, validacija, gluten
Published in DKUM: 28.03.2014; Views: 2572; Downloads: 203
.pdf Full text (3,70 MB)

47.
ANALIZNE METODE ZA DOLOČANJE POLICIKLIČNIH AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE
Urška Červek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev različnih analiznih metod za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v različnih matricah. V okviru diplomske naloge smo želeli tudi ugotoviti, kakšen vpliv imajo organska onesnaževala okolja, v našem primeru policiklični aromatski ogljikovodiki, na človeka in okolje v katerem živimo. Za določitev policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo uporabili metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti, s fluorescenčnim (FLD) detektorjem in detektorjem na niz fotodiod (DAD). Postopek priprave vzorca je bil ekstrakcija tekoče - tekoče in trdno - tekoče. Rezultate vsebnosti policikličnih aromatskih ogljikovodikov smo statistično ovrednotili z ozirom na zahteve validacijskega postopka. Rezultati analiz so pokazali, da so analizne metode uporabne za določanje policikličnih aromatskih ogljikovodikov, v vodah (med 2 ng/mL in 20 ng/mL), v kompostih in blatu (med 5 ng/mL in 30 ng/mL) ter v emisijah (med 1 µg/mL in 5 µg/mL). Dodatno smo ustreznost metod potrdili z izkoristki in medlaboratorijskimi primerjalnimi testi, saj so le-ti ponovljivi in znotraj predpisanih kriterijev.
Keywords: policiklični aromatski ogljikovodiki, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, FLD in DAD detektor, onesnaževala, okolje
Published in DKUM: 27.02.2014; Views: 2576; Downloads: 332
.pdf Full text (2,41 MB)

48.
Karakterizacija in uporaba optičnih senzorjev za on - line in in - situ merjenje plinov v biotehnoloških procesih
Polonca Brglez, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na več sklopov, v katerih smo poskušali poglobiti dosedanje raziskave na področju optičnega senzorja kisika na osnovi 4,7 - difenil - 1,10 - fenantrolin rutenijevega(II) diklorid kompleksa - (Ru(dpp)3). Namen doktorskega dela je bila izboljšava optičnih lastnosti in odziva senzorjev na osnovi Ru(dpp)3. Lastnosti senzorja smo dodatno raziskali s poudarkom na preučevanju različnih tehnik izdelave senzorjev, spreminjanja koncentracij barvila, aplikacije različnih polimernih nosilcev, vpliva potencialnih interferenčnih plinov in vključevanja nanodelcev. Izdelali smo tankoslojne optične senzorje kisika s pomočjo različnih tehnik nanosa senzorskih raztopin (»spin coating« tehnike, s pomočjo naprave za tanke nanose in s pomočjo mehanskega nanosa). Namen je bil pripraviti najbolj homogen nanos senzorske raztopine in tako dobiti najbolj optimalne lastnosti senzorjev. Nanašanje senzorske raztopine s pomočjo mehanskega nanosa je enostavna in cenovno najbolj ugodna tehnika. Vendar se ta tehnika ni izkazala kot najprimernejša, saj je težko zagotoviti popolnoma homogen nanos po celotni senzorski površini. Ugotovili smo, da je glavna prednost uporabe »spin coating-a« ta, da je tehnika hitra, enostavna za uporabo in primerna za nanos majhnih volumnov. Omogoča izdelavo več serij senzorjev z različnimi lastnostmi ob minimalni porabi reagentov. »Spin coating« se je izkazal kot učinkovita metoda za nanos senzorskih raztopin v laboratorijskem merilu, vendar je po celotni senzorski površini težko pripraviti popolnoma homogen nanos (150 µL senzorske raztopine, 80 mg Ru(dpp)3, kloroform, silikon E41, folija Dataline, program na »Spin coater-ju«: 1. korak: 750 obr.  3 s, 2. korak: 300 obr.  3 s in 3. korak: 150 obr.  3 s). Kot najprimernejša tehnika za nanos senzorskih raztopin se je izkazala metoda nanosa senzorske raztopine s pomočjo naprave za tanke nanose, kjer smo nanašali senzorske raztopine v debelini: 10 µm, 15 µm, 20 µm, 25 µm, 30 µm, 40 µm in 50 µm. Ta način izdelave omogoča najbolj homogen nanos senzorske raztopine, postopek je hiter, enostaven in omogoča izdelavo večjih količin senzorjev s ponovljivimi lastnostmi. Ugotovili smo, da so se z dodajanjem različnih kovinskih nanodelcev in Triton - X, karakteristike senzorjev izboljšale. Pri uporabi senzorjev v realnih pogojih smo spremljali vsebnost kisika med postopkom biološke razgradnje, kjer imajo elektrokemijski senzorji omejitve. Elektrode iz plemenitih kovin, ki reagirajo s korozivnimi plini, zato niso primerne za tovrstne aplikacije. S pomočjo optičnega senzorja kisika na osnovi Ru(dpp)3 smo spremljali koncentracijo kisika pri razgradnji organskih odpadkov; le-ta je ključnega pomena pri proizvodnji komposta. Študirali smo tudi razgradnjo mešanih organskih odpadkov s pomočjo mikroorganizmov v avtomatskem kompostniku, ki je učinkovitejši način, v kolikor se odločimo za kompostiranje na domu. Za optimalno delovanje avtomatskega kompostnika so potrebne še dodatne študije, ki bodo vključevale drugačne pogoje kompostiranja (različne substrate in mešanice substratov, selekcionirane mikroorganizme, spremljanje nastanka plinov itd.). Tretjo uporabnost razvitega senzorja smo preizkusili na področju meritev sestave bioplina. Merjenja, ki se lahko izvajajo on-line ali in-situ nam lahko povedo bistveno več o samem procesu in tako dajejo možnost vplivanja ter optimizacije procesa nastanka bioplina. Z merjenjem koncentracije kisika v pilotnem bioreaktorju smo dokazali, da je optični senzor kisika primeren tudi za merjenje kisika v bioplinu. Senzor ima sledeče prednosti: je enostaven za uporabo in omogoča meritve v vodi ali v plinskih fazi, je eksplozijsko varen in z njim lahko izvajamo meritve v vrtinah, kjer je podtlak ali nadtlak.
Keywords: 4, 7 - difenil-1, 10-fenantrolin rutenijev(II) diklorid kompleks, optični senzor kisika, spin coating, kisik, bioplin, interference, mešalna komora, kompost, mešanje plinov, nanodelci
Published in DKUM: 29.11.2013; Views: 2749; Downloads: 236
.pdf Full text (4,84 MB)

49.
DOLOČANJE VSEBNOSTI CINKA IN NIKLJA V GALVANSKI KOPELI Z RENTGENSKO SPEKTROSKOPIJO
Natalija Ječnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je uvedba kontrolne metode, s katero lahko ovrednotimo rezultate meritev koncentracije cinka in niklja v galvanski kopeli in ugotovimo sposobnost merilne opreme, ki se uporablja v tem procesu. Na podlagi realnih podatkov, izmerjenih v procesu galvanizacije s pomočjo detektorja energije rentgenskih žarkov, sem z uporabo kontrolnih kart preverila zanesljivost delovanja naprave, ki v svoji funkciji posledično uravnava koncentracije v predhodno določenih mejah. Z uvedbo kontrolne karte se je povečala stopnja preverljivosti procesa galvanskega nanosa. Postavljene kontrolne meje (zgornja in spodnja opozorilna meja ter zgornja in spodnja akcijska meja) zagotavljajo kontinuirano zasledovanje koncentracij kovin v elektrolitu. Tak način dela omogoča zanesljivost procesa v katerem je vključen mehanizem permanentnega spremljanja koncentracij kovin v vnaprej določenih mejah. Rezultati, pridobljeni s pomočjo uvedbe X-kontrolnih kart za izmerjene vrednosti cinka in niklja v galvanski kopeli, ki jih uravnava detektor energije rentgenskih žarkov, dokazujejo pravilnost delovanja naprave, z metodo samo pa se poveča zanesljivost in preverljivost procesa vzdrževanja koncentracije galvanske kopeli. Obravnavana tematika predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje delo na področju uporabe kontrolnih kart in njihove širše uporabe v nadzoru procesa.
Keywords: zlitina cink-nikelj, galvanska kopel, rentgenska fluorescenčna analiza, X- kontrolna karta
Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 2351; Downloads: 226
URL Link to full text

50.
POTENCIOMETRIČNO DOLOČANJE Cu 2+ Z UPORABO IONOSELEKTIVNIH ELEKTROD
Nika Verdelj, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena uporaba elektrode pripravljene iz ogljikove paste z dodatki bakrovih soli. Elektrode smo uporabili za potenciometrično določanje koncentracije bakra z direktno potenciometrijo in s potenciometričnimi titracijami. Pri direktni potenciometriji smo meritve izvajali v koncentracijskem območju od 10-5 do 10-1 mol/L. Preverili smo tudi odzivne čase elektrod in ugotavljali v katerem mediju je najbolje hraniti elektrodo pred uporabo in po uporabi. Izmed vseh elektrod se je najbolje odzvala elektroda, ki smo jo pripravili iz 200 mg ogljikove paste in 120 mg Cu2S. Cu2S je bil pripravljen s sonokemijsko metodo. Ta elektroda je bila selektivna, izmerjen potencial pa je premosorazmerno naraščal s koncentracijo bakrovih raztopin. Naklon pri tej elektrodi je znaša -22 ± 0,16 in je bil nekoliko nižji od teoretičnega.
Keywords: potenciometrija, ISE, Cu, CPE
Published in DKUM: 07.10.2013; Views: 1687; Downloads: 214
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.97 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica