| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 123
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
Kemijska analiza in kemometrijska karakterizacija kvalitete vode reke Mure
Bojana Krajnc Galunder, 2016, master's thesis

Abstract: V obdobju od leta 1996 do 2009 smo opravili analizo 367 vzorcev vode in izbrali 32 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost vode v reki Muri. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavni osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in linearna diskriminantna analiza (LDA) smo analizirali okoljske parametre vzorcev. Z regresijo smo spremljali spremenljivke, ki imajo največji vpliv na kakovost vode v reki. S pomočjo grafičnega prikaza podatkov smo prišli do zaključka, da se pri spremenljivkah kot so vsebnost adsorbljivih organskih halogenov, nitratov in fosfatov, pojavlja trend zmanjševanja. Z metodo glavnih osi smo med množico spremenljivk poiskali tiste, ki imajo največji vpliv na kakovost vode. V našem primeru so to za odvzemno mesto Gornja Radgona vsebnost nitrata, elektroprevodnost in BPK5, ker se odvzemno mesto nahaja na kmetijsko intenzivnem območju. Odvzemno mesto Šentilj se nahaja gorvodno od Gornje Radgone, ki je nekoliko manj intenzivno kmetijsko območje, zato sklepamo, da je to glavni vzrok razlik, ugotovljenih z metodo glavnih osi. Največji vpliv imata spremenljivki nasičenost s kisikom in elektroprevodnost. Hierarhično razvrščanje (CA) smo uporabili za ugotavljanje podobnosti med spremenljivkami. Rezultat je bil nastanek dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Gornja Radgona in dveh glavnih skupin za odvzemno mesto Šentilj. Glavni predstavniki skupin so spremenljivke, ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto površinske vode. Linearno diskriminantno analizo smo uporabili za razvrščanje vzorcev vode z znano pripadnostjo določeni skupini. Pri ugotavljanju podobnosti med odvzemnima mestoma ugotavljamo, da se odvzemni mesti med seboj razlikujeta, čeprav ležita geografsko blizu. Predvidevamo, da razliko povzročajo kmetijski in industrijski vplivi. Ker se odvzemni mesti nahajata v geografskem prostoru z enakim podnebjem, imajo vremenske razmere manjši vpliv.
Keywords: voda, reka, kakovost, kemijski parametri, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza.
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1896; Downloads: 245
.pdf Full text (2,42 MB)

12.
Razvoj in validacija spektrofotometrične metode za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv
Nika Verdelj, 2016, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge je bila razvita in validirana spektrofotometrična metoda za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv. Bor je element, ki ga rastline za pravilno rast potrebujejo med 1 in 2 mg bora/kg zemlje, če pa je koncentracija bora previsoka, deluje toksično. Zato je točno in natančno določanje koncentracije bora v rastlinskih vzorcih in vzorcih tal zelo pomembno. Za določanje smo izbrali spektrofotometrično določanje z barvnim reagentom azometin – H. Metodi, ki se sicer uporabljata za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih vzorcih smo validirali, ter ju primerjali z metodama, pri katerih smo spremenili način ekstrakcije bora iz vzorcev. Pri določanju bora v vzorcih tal smo vročo ekstrakcijo s CaCl2 primerjali s hladno ekstrakcijo s HCl. Pri določanju bora v rastlinskih vzorcih pa smo ekstrakcijo z žarenjem z raztopino HCl primerjali z ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Ker je v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih prisotnih tudi veliko drugih ionov, smo preučili interference – vpliv posameznih ionov na rezultat določitve bora. Preverili smo tudi, kako dodatek tioglikolne kisline, ki zmanjšuje interference pri reakciji, vpliva na rezultate. Ugotovili smo, da je metoda za določanje bora v vzorcih tal bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo hladno ekstrakcijo s HCl. Metoda za določanje bora v rastlinskih vzorcih pa je bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Vse metode so linearne v merilnem območju med 0,5 in 0,75 mg/L. Dodatek tioglikolne kisline ne zmanjšuje samo interferenc pri reakciji, ampak tudi zaznan bor v raztopini.
Keywords: spektrofotometrija, bor, validacija, tla, rastlinska tkiva
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 2200; Downloads: 163
.pdf Full text (1,67 MB)

13.
Ocena kakovosti podatkov pridobljenih v programih spremljanja podzemnih vod in uporaba kemometrijskih metod za določitev merilnih mest
Nataša Sovič, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski nalogi smo preučevali kakovost podatkov meritev fizikalno kemijskih parametrov podzemne vode. S pomočjo kemometrijske karakterizacije smo določili reprezentativnost merilnih mest v programih spremljanja kakovosti podzemne vode. Podzemne vode so vode, ki se nahajajo pod površino tal in so v več kot 90% vir pitne vode v Sloveniji. Prav tako so podzemne vode vir vseh naravnih mineralnih voda ter izvirskih voda v Sloveniji. V nalogi smo uporabili rezultate državnega monitoring podzemne vode, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, podatke spremljanja podzemne vode v Mestni občini Ljubljana, podatke notranjega nadzora pitne vode Mariborskega vodovoda, podatke notranjega nadzora pitne vode Vodovoda Murska Sobota, podatke državnega monitoringa pitne vode, podatke iz deklaracij naravnih mineralnih vod. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so analiza variance, korelacijska analiza, hierarhično razvrščanje, linearna diskriminantna analiza, metoda glavnih osi. Parametri, ki se spremljajo v posameznih vrstah vod, so različni. V podzemni vodi in mineralni vodi se spremljajo osnovni parametri, ki opredeljujejo mineraloško sestavo vode. V podzemni in pitni vodi se določajo tudi onesnaževala, kot so pesticidi, halogenirana organska topila, aromatska topila, skupni organski ogljik, težke kovine ipd. Spremljanje kakovosti voda mora zagotoviti verodostojne podatke, programi spremljanja kakovosti pa morajo biti tudi stroškovno sprejemljivi. Na eni strani se laboratoriji soočajo z vedno večjimi zahtevami naročnikov po nižanju meje določanja za posamezna onesnaževala, po drugi strani pa se soočajo tudi z ekonomskim pritiskom in konkurenčnostjo z zasebnimi in tujimi laboratoriji, hkrati pa mora biti zagotovljena visoka kakovost storitev. V študiji smo proučili, kakšen vpliv na klasifikacijo vzorcev je imelo zmanjševanje števila vzorcev in izpuščanje parametrov v programu spremljanja. Ocenili smo tudi ustreznost zamenjave določenih merilnih mest tako za pitno kot podzemno vodo. Sistemi za oskrbo s pitno vodo so lahko enostavni (en vodni vir, eno oskrbovalno območje) ali pa bolj kompleksni (več vodnih virov). V doktorski nalogi smo opisali metodologijo spremljanja kakovosti pitne vode in metodologijo izbire merilnih mest, ki bi najbolje odražale značilnosti vodnega vira in učinke morebitnega mešanja različnih vodnih virov. Poseben poudarek smo namenili tudi oceni kakovosti vzorčenja in izvedbe terenskih meritev. Ugotovili smo, da lahko s kemometrijskimi analizami hitro ugotovimo ali so meritve zanesljive, natančne in točne ali pa obstajajo morebitna odstopanja rezultatov meritev, ki jih pri rutinskem delu nismo mogli zaznati. V nalogi smo tudi dokazali uporabnost kemometrijskih metod za vode, ki so v postopku pridobivanja naziva “naravna mineralna voda”. Zakonodaja s tega področja je nejasna in omogoča različne interpretacije. Metodologija, kdaj se voda z nazivom “naravna mineralna voda” razlikuje od pitne vode, ni določena. Na vprašanje, ali gre v določenih primerih za isto vodo, lahko damo odgovor tudi s pomočjo kemometrijskih metod. Pri razvrščanju podzemnih voda smo uporabili različne kemometrijske metode. Ugotovili smo, da je zelo uporabna metoda linearna diskriminantna analiza, še zlasti na primerih kraških vodonosnikov, kjer z drugimi metodami nismo dobili pričakovane klasifikacije. Lahko potrdimo, da so kemometrijske metode odlično orodje pri načrtovanju in racionalizaciji programa spremljanja kakovosti podzemnih vod.
Keywords: podzemna voda, kemometrija, onesnaženje, kakovost
Published in DKUM: 27.06.2016; Views: 2219; Downloads: 202
.pdf Full text (12,36 MB)

14.
DOLOČANJE OSTANKOV PESTICIDOV V RIBAH IN ŠKOLJKAH S PLINKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Ivana Hohnjec, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je določitev ostankov izbranih pesticidov v ribah in školjkah. Pesticidi se uporabljajo za uničenje ali preprečevanje delovanja različnih skupin organizmov. Vodno okolje je ogroženo zaradi kemičnega onesnaženja površinskih voda. Povzroča akutno in kronično toksičnost vodnih organizmov. Akumulacija onesnaževal v določenih ekosistemih, ogroža zdravje ljudi. Kemično onesnaženje vpliva tudi na izgubo biotske večvrstnosti in habitatov [1]. Glede na strupenost fitofarmacevtskih sredstev, je potreben razvoj analiznih postopkov za določevanje vsebnosti ostankov različnih pesticidov v hrani in okolju. Zaradi velikega pritiska javnosti obstajajo strogi predpisi upravnih in zakonodajnih organov [2]. Številni pesticidi so sintetizirani in testirani, glede na njihovo biološko učinkovitost. Uporaba pesticidov/biocidov velikokrat povzroča zmanjšanje biološke raznovrstnosti, kar direktno vpliva na živalske in rastlinske vrste in na mikrofloro [2]. Ostanke izbranih pesticidov v ribah in školjkah smo določili s pomočjo plinske kromatografije in masne spektometrije (GC/MS). Pesticidi, ki smo jih določali so aklonifen, bifenoks, cibutrin (Irgarol 1051), cipermetrin, diklorfos, dikofol, kvinoksifen in terbutrin. Kromatogrami so bili posneti z metodo izbranih ionov (SIM – selected ion monitoring). Uporabili smo interne standarde alfa-HCH-D6 in fenantren-D10.
Keywords: pesticidi, ribe, školjke, plinska kromatografija in masna spektrometrija
Published in DKUM: 06.04.2016; Views: 2100; Downloads: 0

15.
Razvoj in validacija plinskih senzorjev za medicinske aplikacije
Evelina Mohorko, 2016, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razvoj in validacijo analizatorja E-NH3 V1.2 za določanje amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s kronično ledvično boleznijo (KLB). Merilni postopek in delovanje analizatorja E-NH3 V1.2 smo tudi delno validirali, z namenom potrditve ustreznosti. Določili smo linearnost (R2 = 0,9969), ponovljivost (RSD ≤ 1,5%), mejo zaznavnosti (0,7 ppm) in mejo določljivosti (2,5 ppm). Sledile so analize realnih vzorcev. V raziskavo smo vključili zdrave posameznike in paciente s kronično ledvično boleznijo (KLB), ki so ustrezali določenim kriterijem. Pri primerjavi koncentracij amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s KLB, smo ugotovili statistično signifikantno razliko med skupinama. Povprečna koncentracija amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov je bila < LOQ in pri pacientih s KLB 4 ppm. Ugotovili smo, da je koncentracija amoniaka v izdihanem zraku verjetno povezana s kronično ledvično boleznijo, vendar so potrebne dodatne klinične raziskave na večji populaciji vzorcev izdihanega zraka zdravih posameznikov in pacientov s KLB. Preizkusili smo tudi delovanje detekcijskih cevk za določitev amoniaka v zraku in pretočni injekcijski sistem. Korelacija med analizatorjem E-NH3 V1.2 in detekcijskimi cevkami je bila zadovoljiva. Injekcijski sistem za določanje amonijevega iona smo modificirali in preizkusili, ali bi ga lahko uporabili pri analizi amoniaka v izdihanem zraku. Ugotovili smo, da je bilo uvajanje plinastega amoniaka (4 ppm) v borovo kislino učinkovito. Uporabljen sistem sicer ni primeren za analizo izdihanega zraka v bolnišnicah, zaradi kompleksnosti izvedbe analiz in toksičnih kemikalij.
Keywords: amoniak, analiza izdihanega zraka, elektrokemijski senzor, kronična ledvična bolezen
Published in DKUM: 03.02.2016; Views: 1948; Downloads: 238
.pdf Full text (3,05 MB)

16.
UPORABA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE UČINKOVITOSTI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Robert Ferlinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo čiščenje odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja, kot so enodružinske hiše ter manjši stanovanjski in poslovni objekti. Opisujemo testiranje učinkovitosti male komunalne čistilne naprave z oznako MKČN 6PE z nazivno obremenitvijo 6 populacijskih ekvivalentov. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene evropske smernice, ki urejujejo področje odpadnih voda in njihovo implementacijo v slovenski pravni sistem. Natančneje opisujemo zahteve standarda SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 Male čistilne naprave do 50 PE – 3.del: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake (Standard), SBR tehnologijo čiščenja in princip čiščenja komunalne odpadne vode v čistilni napravi MKČN 6PE. V eksperimentalnem delu naloge opisujemo izvedbo testiranja čistilne naprave v pogojih, ki jih določa Standard (delovanje pri nazivni obremenitvi, podobremenitvi (50% nazivne), nazivni obremenitvi s 24 h izpadom elektrike in nadobremenitvi (150% nazivne), predstavljamo vzorčenje in meritve na terenu, rezultate laboratorijske analize parametrov onesnaženja ter izračun učinkovitosti delovanja MKČN. Izračun učinkovitosti čiščenja čistilne naprave podajamo za parametre neraztopljene snovi (NS), kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5). MKČN 6PE je v vseh testiranih pogojih delovala ustrezno, merjeni parametri na iztoku iz čistilne naprave pa so bili usklajeni s predpisanimi mejnimi vrednostmi slovenske zakonodaje. Čistilna naprava je primerna za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja.
Keywords: Odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala komunalna čistilna naprava, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, neraztopljene snovi
Published in DKUM: 29.01.2016; Views: 3111; Downloads: 413
.pdf Full text (2,42 MB)

17.
RAZVOJ IN OPTIMIZACIJA ANALIZNIH METOD PRI SPROŠČANJU KOVIN IZ MATERIALOV NAMENJENIH STIKU Z ŽIVILI
Nataša Koražija, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo določali vsebnost kovin (Ag, Al, Co, Cr, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, Ni, Sn, Ti, V, Zn, Sb, As, Ba, Be, Cd, Hg, Li, Pb in Tl), ki se izločijo iz materialov, namenjenih stiku z živili z ICP-OES analizno metodo. Testiranje smo izvajali po navodilih, ki jih predpisuje EDQM v Technical Guide on Metals and alloys used in food contact materials. Testirali smo emajlirane posode, ki so namenjene pripravi živil, v štirih različnih barvah, in sicer v modri, beli, rjavi in črni. Spremljali smo tudi vsebnost kovin pri različnih koncentracijah medija v različnih medijih, različno število ponovitev izločanja kovin in izločanje kovin glede na barvo posode. Ugotovili smo, da nobena barva posode popolnoma ne ustreza predpisanim standardom. Pri vsaki barvi posode namreč nekaj kovin presega mejno vrednost, ki je določena s standardom. V posodi modre barve se izloči preveč Ba, Li in Co. V posodi bele barve se izloči preveč Li in Co. V posodi rjave barve se izloči preveč Li, Ni, Co in Cr. V posodi črne barve se izloči preveč Ba, Li, Ni, Co in Mn.
Keywords: ICP/OES, kovine, sproščanje, živila
Published in DKUM: 28.01.2016; Views: 1288; Downloads: 108
.pdf Full text (2,18 MB)

18.
OPTIMIZACIJA PROCESOV RAZKROJA IN REDUKCIJE V ZAPRTEM SISTEMU ZA DOLOČITEV MASNE KONCENTRACIJE TITANOVEGA DIOKSIDA V REALNIH VZORCIH
Mateja Flis, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizacija procesov razkroja in redukcije vzorcev iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v zaprtem sistemu. Sledila je potenciometrična določitev vsebnosti titanovega(III) oksida ter železovega(II) oksida v razkrojenih in reduciranih vzorcih. Kot sistem za razkroj in redukcijo smo uporabljali zaprt mikrovalovni razklop. Glavni namen uporabe zaprtega sistema razkroja in redukcije je preprečitev stika s škodljivimi plini. Razkroje in redukcije v mikrovalovni pečici smo izvajali z realnimi vzorci iz proizvodnje. Določili smo pogoje razkroja in redukcije za različne vzorce tako, da so istočasno v mikrovalovni pečici različni vzorci. V mikrovalovni pečici je lahko istočasno do 16 vzorcev. Zaradi tega se skupen čas reakcije za posamezen vzorec podaljša, skrajša pa se skupen čas za razkoj in redukcijo večjega števila vzorcev. Potenciometrična titracija s KMnO4 omogoča sočasno določitev Ti3+ in Fe2+ v istem vzorcu, kar nam omogoča razlika potencialov med Ti3+ in Fe2+ v raztopini. Rezultati vsebnosti TiO2 (g/l) in Fe (g/l) v vzorcih, ki so bili razkrojeni in reducirani v mikrovalovni pečici ter dobljeni z avtomatsko potenciometrično titracijo s KMnO4, so ustrezni, točni in natančni. Z razvito metodologijo lahko uspešno nadomestimo metode, ki se trenutno uporabljajo v Kontroli proizvodnega procesa pigmentnega titanovega(IV) oksida.
Keywords: titanov(IV) oksid, razkroj, redukcija, mikrovalovna pečica, potenciometrična titracija.
Published in DKUM: 20.01.2016; Views: 1521; Downloads: 127
.pdf Full text (2,70 MB)

19.
Razvoj GC-FID metode za določanje frakcij ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v embalaži in živilih
Kristina Preskar, 2015, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela je bila razvita GC–FID metoda za ločevanje in določanje aromatskih (AOMO) in nasičenih (NOMO) ogljikovodikov iz mešanice mineralnih olj v referenčnih vzorcih embalaže in živil v različnih koncentracijskih območjih (za karton v območju od 50 µg/g kartona do 3600 µg/g kartona, za riž od 4 µg/g riža do 288 µg/g riža in za jedilno (repično) olje od 30 µg/g jedilnega olja do 1709 µg/g jedilnega olja). Metoda ob predhodni pripravi vzorcev z ekstrakcijo na trdni fazi (SPE) omogoča dobro ločbo NOMO in AOMO. Za določanje teh frakcij smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC–FID). Frakcije smo potrdili z uporabo internega standarda za skupini spojin pri enakih kromatografskih pogojih. Rezultate vsebnosti analiziranih frakcij smo statistično ovrednotili z nekaterimi validacijskimi parametri, in sicer z linearnostjo, natančnostjo kot ponovljivost in obnovljivost, točnostjo in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je GC–FID metoda linearna v koncentracijskem območju od 20 µg/mL do 1440 µg/mL, s korelacijskim koeficientom (r2) nad 0,999. Potrdili smo, da je metoda ponovljiva in obnovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 25 % za frakcijo NOMO, v nekaterih primerih frakcije AOMO vrednosti odstopajo od kriterija (za cca. 25 %). LOQ za vzorec riža je bila 4 µg/g riža, za vzorec kartona 50 µg/g kartona in za vzorec jedilnega olja 30 µg/g jedilnega olja.
Keywords: ogljikovodiki mešanice mineralnih olj, embalaža, živila, ekstrakcija na trdni fazi, plinska kromatografija, plamensko ionizacijski detektor, validacija
Published in DKUM: 24.12.2015; Views: 2182; Downloads: 212
.pdf Full text (3,05 MB)

20.
Spin-coating for optical-oxigen-sensor preparation
Polonca Brglez, Andrej Holobar, Aleksandra Pivec, Mitja Kolar, 2014, original scientific article

Abstract: Thin-film oxygen sensors were prepared using the spin-coating technique, where a tris (4,7-diphenyl-1,10-phenanthroline) ruthenium(II) dichloride complex (RuDPP) in various solvents and silicones deposited on different substrates was used for the sensor production. By changing the spin-coating set-up parameters, homogeneous sensor coatings and the optimum sensor response to oxygen were studied – the sensors were exposed to various concentrations of oxygen within the range from 0% to 100 %. During the presented study, the optimum results were obtained when a 150 µL of sensor solution was applied to a Dataline foil using silicone E4 and a chloroform solvent. A spin coater with the following three rotation stages was used: 750/700 r/min for 3 s, 300 r/min for 3 s and 150 r/min for 4 s. The spin-coating technique has several benefits: it is fast, easy to use and appropriate for low-volume operations. It allows modifications and preparations of several sensor series using the minimum reagent consumption. However, the disadvantage of this technique also has to be mentioned, namely, an uneven film thickness in the radial direction. The film thickness mainly depends on the experimental set-up (volume, rotation time and speed, solvent viscosity and evaporation). Spin coating as an alternative and very flexible technique for an oxygen-sensor preparation is suggested for the laboratory-scale work, where the majority of experimental data could be used when other new coating methods are also researched and implemented.
Keywords: optical sensors, spin coating, oxigen
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 1634; Downloads: 99
.pdf Full text (254,63 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.83 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica