| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 123
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
91.
DOLOČANJE ANIONOV V VODAH Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Špela Pražnikar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je validacija analizne metode za določanje vsebnosti kloratnega (III) in kloratnega (V) aniona v pitnih in kopalnih vodah z ionsko kromatografijo (IC). Izvedena je bila validacija analizne metode. Določena je bila linearnost, meja zaznavnosti, meja določljivosti, natančnost, točnost, pravilnost, vpliv matrice, časovna stabilnost standardov, interference in statistično obdelani podatki. Analiziran je bil tudi realni vzorec pitne in kopalne vode, ki ni vseboval kloratnega (III) in kloratnega (V) aniona. Dokazano je, da je predlagana analizna metoda primerna, natančna in točna.
Keywords: klorat (III), klorat (V), pitne vode, kopalne vode, IC, validacija
Published in DKUM: 04.10.2011; Views: 2595; Downloads: 265
.pdf Full text (1,50 MB)

92.
SPEKTROFOTOMETRIČNO DOLOČANJE STABILNOSTI BUTANOLNIH EKSTRAKTOV RESAZURINA
Mateja Bogataj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Redukcijski test z resazurinom temelji na sposobnosti metabolično aktivnih semenčic, da reducirajo redoks barvilo resazurin v resorufin. V diplomskem delu smo razvili spektrofotometrično aplikacijo redukcijskega testa z resazurinom za osemenjevalne doze merjaščevega semena. Uporabili smo 54 vzorcev. Redukcijo resazurina po opravljenem testu smo sledili z merjenjem absorbance v butanolnih ekstraktih pri valovni dolžini 610 nm, ki ustreza absorpcijskemu maksimumu za resazurin ter pri valovni dolžini 575 nm, ki ustreza maksimumu absorpcije za resorufin. Ponovljivost meritev smo določili z izračunom relativnega standardnega odmika. Ponovljivost meritev absorbanc v testu pri 610 nm in 575 nm je v obeh primerih ustrezna, pri določanju ponovljivosti med testi pa smo ugotovili, da je ta ustrezna za meritve A575, medtem ko relativni standardni odmik za meritve A610 ne ustreza zahtevam za ponovljivost meritev med testi. Korelacije med rezultati testa z resazurinom in spermalnim indeksom (koncentracija semenčic v vzorcu, pomnožena s kvadratnim korenom produkta med deležem progresivno gibljivih in deležem morfološko normalnih semenčic) smo izračunali z neparametričnim Spearmanovim koeficientom korelacije rangov. Najvišjo korelacijo smo ugotovili med spermalnim indeksom in A610 v testu z dodatkom 160 μl 1,8 mM resazurina po 60 min inkubaciji. Glede na to, da je ponovljivost meritev A610 neustrezna, smo za optimalne pogoje testa določili pogoje, pri katerih je bila korelacija med spermalnim indeksom in meritvami A575 najvišja, to je pri 40 min inkubaciji in dodatku 80 ml resazurina (r=0,654; P<0,0001). Ugotavljali smo možnost merjenja absorbance butanolnih ekstraktov, hranjenih pri 4°C, tudi v dnevih po izvedbi testa. Na podlagi razsevnih diagramov s premico linearne regresije smo ugotovili, da so parne meritve, izmerjene na dan izvedbe testa in 1. dan, 4. dan in 7. dan pri A575, blizu premici enakosti. Iz diagramov absolutnih razlik je razvidno, da je več kot 95 % absolutnih razlik znotraj mej ujemanja, kar potrjuje zadovoljivo ujemanje posameznih parnih meritev. Rezultati kažejo, da so butanolni ekstrakti stabilni, zato lahko redukcijo resazurina z merjenjem A575 določimo v roku enega tedna po izvedbi testa. Uporabnost testa je zato večja, saj ga izvedemo v terenskih pogojih, kjer spektrofotometer ni na voljo na dan izvedbe testa.
Keywords: veterinarska medicina, resazurin, seme, spektrofotometrija-metode
Published in DKUM: 27.06.2011; Views: 2902; Downloads: 96
.pdf Full text (619,88 KB)

93.
DOLOČEVANJE FLUORIDA Z IONOSELEKTIVNO ELEKTRODO V VEGETACIJI
Mojca Škerlak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je spremljanje površinske kontaminacije s fluoridi v okolici industrijskih obratov, kjer lahko prihaja do emisije fluoridov. Določali smo koncentracijo fluoridov v vegetaciji listavcev. Absorbirane fluoride v vegetaciji smo določevali s predhodnim sežigom v kisikovi tlačni posodi v kateri je absorpcijska raztopina (sežig po Schonigerju) in jih nato neposredno določamo s potenciometrično metodo s fluoridno ionoselektivno elektrodo. Na podlagi opisane metode smo naredili raziskavo emisij plinskih fluoridov pri proizvodnji aluminija in njihov vpliv na vegetacijo v desetletnem obdobju od 1998 do 2008. Glede na posamezne vplive onesnaževalcev na vegetacijo smo prikazali normative o onesnaženosti zraka (imisija), ki veljajo na Norveškem. Vrednosti posameznih onesnaževalcev v zraku so takšne, da predstavljajo mejne vrednosti pri rasti gozdov in vegetacije. Raziskave v tovarni aluminija Talum d.d. Kidričevo so zajele površino okrog 80 km2. V spremljanje so bile vključene tudi oddaljene lokacije, in sicer Maribor (mestni park), Spuhlja in Starše. Določevanje vsebnosti fluoridov smo merili na analizatorju ORION Model EA 940. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se imisijska koncentracija fluoridov z razdaljo močno znižuje. Najvišje povprečne vrednosti so znotraj tovarne aluminija Talum d.d. Kidričevo. Glede na rezultate analiz ocenjujemo, da bi imisijske koncentracije fluoridov zunaj ograje podjetja v vegetacijskem obdobju 100 dni znašale med 0,1 µg/m3 in 0,2 µg/m3. Za te vrednosti fluoridov pa lahko po lestvici vplivov ugotovimo, da ne vplivajo na vegetacijo.
Keywords: fluoridni ioni, potenciometrija, ionoselektivna elektroda, elektrolizna celica, vegetacija
Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 3035; Downloads: 369
.pdf Full text (2,30 MB)

94.
RAZVOJ HPLC METODE ZA DOLOČANJE NEČISTOT V ZDRAVILNI UČINKOVINI
Damijan Grmek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj analiznih metod za aktivne farmacevtske učinkovine je eden od začetnih in odločilnih korakov v farmacevtskem razvoju, še posebno takrat, kadar za izbrani produkt ni na voljo dovolj podatkov iz literature. Na področju stabilnosti se v začetnih fazah razvoja spremljajo predvsem vsebnosti nečistot, za kar potrebujemo ustrezno analizno metodo. Namen diplomskega dela je bil razviti metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), s katero bomo vrednotili sorodne snovi in razkrojne produkte v substanci. Metodo smo razvili na osnovi ameriške (USP) in evropske (PhEur) farmakopeje - farmakopejskih metod za kemijsko sorodno substanco in jo optimizirali za potrebe spremljanja sorodnih snovi in razkrojnih produktov v naši substanci. Obstoječi farmakopejski metodi nista ustrezali zaradi predolgega časa analize, kar ni primerno za večje število vzorcev. Predvsem smo raziskali vpliv različnih kromatografskih pogojev: mobilnih faz, separacijskih kolon, temperature kolone in spreminjanja gradienta. S stresnimi testiranji smo preučili občutljivost substance na vpliv svetlobe, temperature in vlage, vpliv prisotnosti kislin, baz in oksidantov. Razvito metodo smo v nadaljevanju tudi validirali. Za testiranje v laboratorijski fazi bi bila celotna validacija predolga, zato smo se odločili za testiranje ključnih validacijskih parametrov. Na osnovi rezultatov validacije analizne metode smo dokazali, da je nova HPLC metoda primerna za preverjanje sorodnih snovi v zdravilni učinkovini.
Keywords: HPLC, analizni postopek, instrumentalna metoda, validacija, zdravilna učinkovina
Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 6761; Downloads: 1517
.pdf Full text (1,08 MB)

95.
OPTIMIZACIJA PROCESA SUŠENJA Z UVEDBO PROCESNE ANALITIČNE TEHNOLOGIJE (PAT)
Ciril Hiter, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizacija tehnološkega postopka sušenja v farmacevtskem obratu PPI Prevalje, podjetja Lek d.d. V obratu je izvedena zamenjava obstoječe in-procesne kontrolne točke pri sušenju surovin s kontinuiranim spremljanjem nivoja vlage z NIR in-procesno sondo. Osnovni cilj je skrajšanje časa sušenja, kar omogoči povečanje proizvodne kapacitete v tej stopnji procesa. V optimiziranem tehnološkem postopku se z in-line NIR procesno sondo, ki je nameščena neposredno v vakuumskem sušilniku, sproti spremlja izguba vlage v surovini. Proces se ustavi takoj, ko je surovina ustrezno posušena in je temperatura sušene surovine dovolj nizka, da je primerna za izpraznitev posode. Kadar vročo surovino v času ohlajanja ohranimo pod vakuumom, se ta še vedno suši (doslej ni bilo podatka, za koliko). Z novo tehnologijo bo možno proces segrevanja ustaviti malo pred dosego specifikacijske meje in surovina se bo dokončno osušila v času ohlajanja. Delo je temeljilo na razvoju kalibracijskega NIR modela za sušeno surovino. Pri izgradnji modela smo uporabili referenčno analitsko metodo IPS (izguba pri sušenju), tako da smo določili ustrezno kalibracijsko enačbo. Za izdelavo kalibracijskega modela smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov (angl. Partial Least Squares, PLS). Za kalibracijski model smo kot validacijsko metodo uporabili validacijski niz. Čas sušenja se je po optimizaciji skrajšal za okoli 23 %, dosežena je večja ponovljivost rezultatov sušenja. Potrdili smo ekonomsko upravičenost naložbe v novo tehnologijo.
Keywords: procesna analitična tehnologija (PAT), bližnja infrardeča spektroskopija (NIR), izguba pri sušenju (IPS), metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 3791; Downloads: 406
.pdf Full text (5,85 MB)

96.
VALIDACIJA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE NEPROTEINSKIH DUŠIKOVIH SPOJIN V KRVNEM SERUMU
Darja Mahnič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Predpisi in standardi laboratorije obvezujejo, da se izvajajo analize po kriterijih o zagotavljanju kakovosti (Quality Assurance) in po načelu dobre laboratorijske prakse (Good Laboratory Practice). Namen diplomske naloge je bil preveriti in potrditi zanesljivost rezultatov ter pravilnost analiznih postopkov za določanje neproteinskih dušikovih spojin: sečnine, kreatinina in sečne kisline v krvnem serumu na avtomatskem analizatorju Dimension Xpand Plus. Rezultati so bili statistično ovrednoteni v skladu z zahtevami validacijskih postopkov. Obravnavana je bila pravilnost linearnega modela umeritvene krivulje, meja zaznavnosti, meja določljivosti, točnost in natančnost. Natančnost metod je bila testirana tudi s sodelovanjem v zunanji kontroli kakovosti. Po uspešni validaciji analiznih metod za določanje neproteinskih dušikovih spojin smo v okviru diplomske naloge analizirali krvni serum 62 preiskovancem. Od tega smo obravnavali 33 žensk povprečne starosti 52,7 let (od 25 do 85 let) in 29 moških povprečne starosti 55,7 let (od 18 do 87 let). V serumskih vzorcih populacije ženskega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 5,35 ± 2,10 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 82 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 75,72 ± 25,24 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 79 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 83,52 ± 25,08 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 85 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 261,76 ± 65,14 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 91 % rezultatov. V serumskih vzorcih populacije moškega spola je bila povprečna koncentracija sečnine 6,57 ± 3,35 mmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 69 % rezultatov. Povprečna koncentracija kreatinina je bila 103 ± 35,99 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 76 % rezultatov. Ocena glomerulne filtracije je bila v območju 78 ± 23,94 mL/min/1,72 m2. Nad 60 mL/min/1,72 m2 je bilo 79 % rezultatov. Povprečna koncentracija sečne kisline je bila 356,52 ± 74,63 µmol/L. Znotraj referenčne vrednosti je bilo 83 % rezultatov.
Keywords: neproteinske dušikove spojine, sečnina, kreatinin, sečna kislina, validacija, avtomatski analizator, serum.
Published in DKUM: 23.06.2011; Views: 3946; Downloads: 608
.pdf Full text (3,18 MB)

97.
PRIMERJAVA NEFELOMETRIČNE IN TURBIDIMETRIČNE DOLOČITVE C-REAKTIVNEGA PROTEINA
Mira Habjanič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je primerjava rezultatov koncentracij C-reaktivnega proteina z dvema različnima rutinskima metodama nefelometrično in turbidimetrično. Uporabljeni vzorci so serumi, dobljeni iz krvi pacientov v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Analizirali smo 90 vzorcev C-reaktivnega proteina (CRP) in 90 vzorcev C-reaktivnega proteina visoke občutljivosti (hs-CRP). Vsak vzorec smo analizirali na dveh različnih instrumentih, nefelometričnem analizatorju BN ProSpec in spektrofotometričnem analizatorju Dimensions RxL Max. Priozvajalec instrumentov je bil za oba enak Dade Behring. Iz statističnega ovrednotenja rezultatov lahko zaključimo, da je nefelometrična metoda bolj natančna, ker je metoda bolj občutljiva in specifična. Iz rezultatov linearnih regresijskih koeficientov, Passing Bablokove regresijske premice in iz rezultatov parametričnih statističnih testov lahko zaključimo, da turbidimetrično metodo lahko zamenjamo z nefelometrično metodo in da sta metodi medsebojno primerljivi.
Keywords: proteini, C-reaktivni protein, C-reaktivni protein visoke občutljivosti (hs-CRP), nefelometrija, turbidimetrija
Published in DKUM: 21.04.2011; Views: 4176; Downloads: 534
.pdf Full text (1,63 MB)

98.
pH SENZORJI PRIPRAVLJENI Z OBDELAVO MOLIBDENOVE IN VOLFRAMOVE ELEKTRODNE POVRŠINE
Suzana Markuš, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obsega določanje potenciometričnih lastnosti molibdenove in volframove elektrodne površine. Pripravljenim elektrodam smo določili njihove odzivne čase, ponovljivost, območje, v katerem se najbolj linearno odzivajo na spremembe pH, ter uporabnost v pretočni injekcijski analizi. Molibdenova elektroda je pokazala uporabnost pri potenciometričnih titracijah. Odzivni čas je zelo kratek, manj kot 10 sekund. Delovno območje, kjer se je elektroda odzivala linearno, je med pH 3 in 10, z naklonom 41,7  2 mV/pH. Volframova elektroda daje pri potenciometričnih titracijah dober in ponovljiv odziv. Direktne potenciometrične meritve so pokazale, da je območje pH, v katerem se elektroda odziva, linearno, 3 do 10, z naklonom 42,2  2 mV/pH. Odzivni čas elektrode je manj kot 10 sekund. W/WO3 elektroda daje prav tako dober in ponovljiv odziv potenciometričnih titracij ter ima delovno območje od pH 3 do 10, z naklonom 39,4  1 mV/pH. Odzivni čas je 10 sekund. Vse tri elektrode smo preizkusili tudi v PIA. Elektrode se v pretočni injekcijski analizi dobro in ponovljivo odzivajo na spremembe pH, največji vpliv na odziv imajo pretok, sestava nosilnega toka in volumen injiciranega vzorca.
Keywords: potenciometrija, pretočne injekcijske analize, ionoselektivne elektrode, molibden, volfram, pH senzor
Published in DKUM: 24.03.2011; Views: 2042; Downloads: 357
.pdf Full text (2,28 MB)

99.
Zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov za parametra O 2 in NOx, po postopku QAL2 v skladu s standardom SIST EN 14181:2004
Matevž Zavec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Postopek QAL2 vključuje sklop preskusov delovanja, s katerimi se ugotovi, ali je bil posamezni avtomatski merilni sistem (v nadaljevanju AMS) na vir merjenja emisij nepremičnih virov pravilno vgrajen in kako deluje. QAL2 omogoča sledljivost merjenih vrednosti AMS do ustreznega standarda (standardne referenčne metode). Zahteve standarda SIST EN 14181:2004 veljajo za vse AMS, ki so trajno vgrajeni v industrijskih obratih, katerih obratovanje urejajo direktive EU o sežigu odpadkov in velikih kurilnih napravah oz. za druge obrate, kot to zahteva slovenska zakonodaja. V diplomskem delu smo na odvodniku 29.10., 24.11. in 26.11. 2010, v neposredni bližini avtomatskega merilnega sistema, opravili meritve emisij zahtevanih parametrov in preskusili delovanje AMS. Sledil je postopek umeritve AMS s standardnimi referenčnimi metodami in preverjanje, ali AMS še vedno izpolnjuje zahteve glede testa variabilnosti.
Keywords: Standard SIST EN 14181:2004, QAL2, avtomatski merilni sistem, referenčne metode, merilna negotovost, O2, NOX, plini
Published in DKUM: 24.03.2011; Views: 2120; Downloads: 241  (1 vote)
.pdf Full text (4,14 MB)

100.
DOLOČANJE NEKATERIH KLOROBENZENOV, HEKSAKLOROBUTADIENA IN HEKSAKLOROETANA V VODAH Z EKSTRAKCIJO TEKOČE-TEKOČE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN DETEKTORJEM NA ZAJETJE ELEKTRONOV
Mateja Hojnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za določitev organskih klorovih spojin v vodnih vzorcih smo uporabili plinsko kromatografijo z detektorjem na zajetje elektronov (GC/ECD). Postopek priprave vzorca je bila ekstrakcija tekoče-tekoče s topilom heksan. Določali smo spojine heksakloroetan (HCE), heksaklorobutadien (HCBD), tri izomere triklorobenzena (1,2,3-TCB, 1,2,4-TCB, 1,3,5-TCB), pentaklorobenzen (PeCB) in heksaklorobenzen (HCB). Rezultate vsebnosti analiziranih spojin smo ovrednotili s primerjavo retencijskih časov in s pomočjo umeritvenih krivulj standardnih raztopin v koncentracijskem območju od 1 ng/L do 40 ng/L za HCE, HCBD, PeCB in HCB ter v območju od 2 ng/L do 80 ng/L za vse tri izomere triklorobenzena (1,2,3-TCB, 1,2,4-TCB, 1,3,5-TCB). Statistično smo podatke ovrednotili glede na zahteve razvoja metode (meja določanja (LOQ), meja zaznavanja (LOD), linearnost, ponovljivost, obnovljivost in točnost) in potrdili, da je analizna metoda za določitev organskih klorovih spojin v vodah s plinsko kromatografijo in detektorjem na zajetje elektronov (GC/ECD) pravilna in primerna za uporabo.
Keywords: organske klorove spojine, klorobenzeni, plinska kromatografija, ekstrakcija tekoče-tekoče
Published in DKUM: 24.03.2011; Views: 2770; Downloads: 344
.pdf Full text (1,61 MB)

Search done in 0.58 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica