Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na analizo revizijskih izzivov in priložnosti, ki jih prinaša uporaba kriptovalut v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti kriptovalut, njihov razvoj in vpliv na sodobno poslovno okolje, pri čemer je poseben poudarek namenjen tehnologiji veriženja blokov (angl. blockchain) in njenim aplikacijam v različnih gospodarskih panogah. Obravnavani so tudi poslovni modeli, ki vključujejo digitalna sredstva, ter računovodska obravnava kriptovalut v skladu z mednarodnimi (MSRP) in slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo. Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije. V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa so za tak pristop potrebne precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol. V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo. Sledijo poglavja, ki obravnavajo revizijski vidik kriptovalut, vključno s preverjanjem transakcij na blockchainu, vzpostavljanjem učinkovitih notranjih kontrol ter vrednotenjem digitalnih sredstev. Analizirani so praktični primeri podjetij iz različnih panog, ki uporabljajo kriptovalute, s poudarkom na posebnostih revizijskih postopkov in tveganjih, ki jih ti prinašajo. Regulativni del naloge podrobno obravnava pravni okvir Evropske unije, zlasti uredbo MiCA, ter nacionalne predpise v Sloveniji in primerjavo z drugimi državami. Poudarjeni so pravni in etični izzivi, povezani z uporabo digitalnih sredstev, ter globalni trendi regulacije. V empiričnem delu je uporabljena metoda analize dokumentov, ki vključuje pregled strokovne literature, zakonodaje in poročil revizijskih družb, dopolnjena s študijami primerov podjetij, ki uporabljajo kriptovalute. Rezultati nakazujejo, da lahko preglednost, ki jo omogoča tehnologija blockchain, pripomore k bolj učinkoviti izvedbi revizijskih postopkov. Vendar pa je za tak pristop potrebna precej visoka raven tehničnega znanja, uporaba posebnih orodij ter vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol. V zaključnem delu naloge se pokaže predvsem to, da se mora revizijska praksa ves čas prilagajati hitrim spremembam na področju tehnologije. Ob tem postaja vedno bolj pomembno tudi oblikovanje enotnega in mednarodno usklajenega regulativnega okvira ter dosledno spoštovanje etičnih načel pri obravnavi digitalnih sredstev. V prihodnje bo uspešna revizija kriptovalut temeljila na povezovanju tehnološkega razvoja, zakonodajnih zahtev in strokovnega dela, saj le tako lahko zagotovimo večjo preglednost, varnost ter zaupanje v digitalno gospodarstvo.
Ključne besede: kriptovalute, tehnologija blockchain, revizija, notranje kontrole, računovodska obravnava, regulativa MiCA, digitalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,35 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava izzive računovodskega spremljanja in upravljanja skladišča v podjetju X, pri čemer je poseben poudarek namenjen vplivu digitalizacije ter postopni uvedbi tehnologij umetne inteligence. V središču raziskave so sodobni trendi digitalne preobrazbe, ki temeljito spreminjajo tradicionalne pristope k upravljanju zalog in s tem povezano računovodsko spremljanje. Analiza obstoječega stanja pred uvedbo digitalizacije je pokazala številne težave: zamude pri evidentiranju prejema blaga, netočnosti med inventuro, neučinkovito rabo skladiščnega prostora, pomanjkanje ažurnih informacij o stanju zalog ter šibko sledljivost materialnega toka. Te pomanjkljivosti so negativno vplivale na notranje poslovne procese, kakovost računovodskih podatkov in zadovoljstvo kupcev. Z uvedbo sodobnih digitalnih rešitev, kot so sistem za upravljanje skladišča (WMS), prenosni terminali, avtomatizacija procesov in povezava z računovodskimi moduli, se je učinkovitost bistveno povečala. Časovno trajanje ključnih opravil se je skrajšalo, napake so se zmanjšale, preglednost zalog se je izboljšala, prav tako pa tudi zanesljivost podatkov in njihova ažurnost. Posledično je digitalna transformacija okrepila povezavo med računovodstvom in operativnimi procesi podjetja, kar je omogočilo bolj ažurno, podatkovno podprto poročanje ter učinkovitejše spremljanje in obvladovanje stroškov. Rezultati raziskave potrjujejo, da digitalna preobrazba skladiščnih procesov prinaša številne koristi, med katerimi izstopajo večja natančnost, boljša sledljivost, hitrejše izvajanje procesov ter zmanjšanje stroškov, povezanih z naročanjem in zalogami. Sklepni del potrjuje obe postavljeni hipotezi in na podlagi analize poda konkretne predloge za nadaljnji razvoj: razširitev sistemske integracije, vključitev napredne analitike ter postopno uvajanje umetne inteligence pri napovedovanju in odločanju. Digitalizacija se tako izkaže kot ključen dejavnik dolgoročne konkurenčnosti, prilagodljivosti in strateškega razvoja podjetja v hitro spreminjajočem se tržnem okolju.
Ključne besede: skladiščni procesi, upravljanje skladišč, računovodsko spremljanje skladišč, digitalna transformacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Ta magistrska naloga obravnava etični kodeks računovodskih strokovnjakov in njegov pomen v praksi gospodarskih revizorjev. Osredotoča se na ključne elemente etične zavesti, odgovornosti ter profesionalizma, ki naj bi oblikovali ravnanje revizorjev v dinamičnem in pogosto zapletenem poslovnem okolju. V okviru dela so analizirani izzivi, s katerimi se revizorji srečujejo, vključujoč pritiske različnih deležnikov in možne etične dileme, ki lahko vplivajo na njihovo odločanje. Kljub različnim izzivom poudarja potrebo po integraciji etike v poslovne prakse in razvoj resničnih orodij za obravnavo etičnih dilem. Delo prav tako predlaga konkretne ukrepe za krepitev etične ozaveščenosti med revizorji, vključno z izboljšanjem izobraževalnih programov, spodbujanjem odprte komunikacije in vzpostavljanjem varnih kanalov za poročanje o nepravilnostih. Namen te magistrske naloge je preučiti in analizirati vlogo etičnih smernic v revizijski praksi ter ponuditi priporočila za izboljšanje etične ozaveščenosti, odgovornosti in profesionalizma med gospodarskimi revizorji. S tem želimo prispevati k razumevanju, kako etični standardi vplivajo na kakovost revizijskega dela in s tem na zaupanje deležnikov v računovodske informacije. Naloga poskuša tudi osvetliti potrebo po praktičnih rešitvah, ki bodo revizorjem olajšale spoprijemanje z etičnimi dilemami in zmanjšale tveganje za neetično ravnanje.
Ključne besede: Etika, revizija, kodeks, davki, poklicna odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Z diplomskim delom zmanjšujemo vrzel pri neobstoju podatkov o stanju avtomatizacije računovodskih procesov v slovenskih računovodskih servisih. Avtomatizacija procesov je najbolj primerna za ponavljajoča in zamudna opravila. Ravno zato, ker ima velik del računovodskih opravil takšne lastnosti, pa je to področje izjemno dovzetno za vplive avtomatizacije. S sodobnimi tehnološkimi rešitvami za avtomatizacijo procesov se delo računovodij močno spreminja, s tem njihova vloga postaja bolj strateškega pomena. Zahtevajo se nova znanja in veščine, povezane s tehnologijo, kontroliranjem in interpretiranjem avtomatsko pridobljenih rezultatov. Na podlagi teoretičnih izhodišč z raziskavo ugotavljamo, koliko računovodij je seznanjenih z avtomatizacijo, kako avtomatizacija procesov vpliva na računovodje in računovodske servise, v kakšnem obsegu se računovodski servisi ukvarjajo z avtomatizacijo in kakšno stopnjo avtomatizacije dosegajo. Rezultati kažejo na dobro seznanjenost računovodij z možnostmi avtomatizacije ter precej visoko stopnjo avtomatizacije računovodskih procesov v slovenskih računovodskih servisih, ki ni odvisna od števila zaposlenih ali geografskega območja, na katerem se podjetje nahaja. Večina anketiranih za avtomatizacijo procesov uporablja dodatne storitve, ki jih omogočajo računovodski programi, kar kaže na neizkoriščene možnosti drugih obstoječih tehnoloških rešitev. Večina podjetij nima zadržkov glede avtomatizacije, kar pa kaže na slabšo seznanjenost oz. razmišljanje o etičnih vprašanjih, ki jih prinaša uporaba orodij za digitalizacijo in avtomatizacijo. Raziskava pripomore k boljšemu razumevanju dela računovodij, trendov v računovodstvu in sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj. S tem ugotavljamo, katera dodatna znanja in veščine so potrebne za delo na področju računovodstva, in dobimo boljšo predstavo o tem, kako bo poklic računovodij izgledal v prihodnosti.
Ključne besede: Digitalizacija, avtomatizacija, proces, računovodstvo
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na absentizem, torej odsotnost zaposlenih z dela, ter raziskuje njegove vzroke, oblike in posledice za organizacije, posameznike, družbo in državo. Poudarjeni so različni dejavniki, ki vplivajo na prisotnost in odsotnost zaposlenih, kot so zdravstvene težave, delovni pogoji, osebnostni in družbeni dejavniki ter organizacijska klima. Prav tako je izpostavljena tema zlorabe bolniške odsotnosti in pomena jasnih pravil ter odprte komunikacije za njeno obvladovanje. V Sloveniji se odsotnost spremlja s kazalniki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje. V nalogi so predstavljeni različni modeli absentizma, med katerimi so medicinski, deviantni, model umika ter ekonomski in kulturni model, ki pojasnjujejo vzroke za odsotnost z dela. Raziskava, izvedena med vodstvenimi delavci računovodskih servisov v Sloveniji, kaže, da fleksibilni delovni pogoji, kot sta prilagodljiv delovni čas in delo na daljavo, ter skrb za psihofizično počutje zaposlenih pomembno prispevajo k zmanjševanju absentizma in namerne bolniške odsotnosti. Prav nasprotno pa preobremenjenost in slaba organizacija dela povečujeta tveganje za odsotnosti, tudi neupravičene. Poleg tega je poudarjena vloga rednih razgovorov, nagrajevanja in psihološke podpore za izboljšanje prisotnosti. Naloga izpostavlja tudi problematiko prezentizma, kar pomeni prisotnost zaposlenih na delu kljub bolezni, ki lahko negativno vpliva na njihovo zdravje in produktivnost. Med posledicami absentizma so motnje v delovnem procesu, povečani stroški, znižana kakovost storitev ter slabše delovno vzdušje, kar vpliva na konkurenčnost podjetij in celotne družbe. Na ravni države absentizem povzroča dodatne stroške zdravstvenega in socialnega sistema ter zmanjšuje gospodarsko aktivnost. Za učinkovito zmanjševanje absentizma je nujno izvajanje celovitih ukrepov na različnih ravneh: pri posameznikih, organizacijah, družbi in državi. Ključno je vzpostaviti delovno okolje, ki spodbuja zaupanje, prilagodljivost, medsebojno podporo in učinkovito vodenje. Naloga poudarja, da uspešno upravljanje odsotnosti zahteva usklajeno delovanje ukrepov za spodbujanje zdravja, fleksibilnosti dela in kakovostnih delovnih pogojev ob aktivni vlogi vodstva. Takšen pristop lahko dolgoročno izboljša produktivnost, poveča organizacijsko uspešnost in prispeva k boljšemu počutju zaposlenih, kar je ključno za trajnostni razvoj vsake organizacije.
Ključne besede: absentizem, bolniška odsotnost, dejavniki absentizma, zloraba bolniške odsotnosti, zaposleni.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,54 MB)