1. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : organizacija potovanjKatja Kokot, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Organizatorji potovanj igrajo ključno vlogo v procesu zmanjševanja ogljičnih emisij, saj združujejo storitve v produkte in tako pomembno vplivajo na ustvarjanje povpraševanja po manj ogljično intenzivnih potovanjih. Za uspešno zmanjševanje ogljičnega odtisa se morajo potovalne agencija zavezati k zmanjševanju emisij tako skozi lastno delovanje kot tudi glede oblikovanja, prodaje in izvedbe turističnih produktov. Nizkoogljična strategija organizatorjev potovanj vključuje letno merjenje emisij podjetja, prepoznavanje priložnosti za zmanjšanje emisij in izravnavo neizogibnih emisij. Priporočamo upoštevanje ogljičnega odtisa pri izbiri ponujenih destinacij in ponudnikov kot tudi načinov potovanja (npr. izbira najbolj učinkovitega leta med vsemi možnimi s pomočjo kalkulatorjev ogljičnega odtisa). Označevanje emisij na posamezen turistični paket prav tako lahko strankam pomaga pri sprejemanju okolju prijaznih odločitev. Kot vsem podjetjem, se organizatorjem potovanj priporoča tudi financiranje akreditirane prostovoljne ogljične izravnave, ki preverjeno financira ponore ogljičnega odtisa. A v prvi vrsti bi se organizatorji potovanj morali posvetiti razvoju inovativnih produktov z nizkim ogljičnim odtisom in tako prevzeti vodilno vlogo pri zmanjševanju emisij s prestrukturiranjem ponudbe, ki je na voljo njihovim strankam.
Keywords: organizacija potovanj, turistične agencije, agencijsko poslovanje, ogljični odtis, turistični produkt
Published in DKUM: 11.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (527,63 KB)
This document has many files! More... |
2. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa organizacije turističnih doživetij : doživetja na vodiKatja Kokot, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Rekreacija v naravi je zelo povezana v naravnimi vodnimi viri, kot so morja, reke in jezera. Poznamo veliko oblik turizma ob vodi, kot so obmorski, obrečni, termalni in druge oblike turizma ob vodi. Te oblike turizma in z njimi povezani nastanitveni objekti povzročijo veliko emisij toplogrednih plinov, predvsem zaradi porabe energije za zagotavljanje toplotnega ugodja turistov. Zraven tega ogrevajo znatno količino sanitarne vode in povzročajo veliko količino odpadne hrane in odpadkov. Zatorej je nujna prenova obstoječih nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer je potrebno pozornost nameniti energetski sanaciji stavb ter zamenjavi manj učinkovitih in ogljično intenzivnih porabnikov energije. Prav tako je potrebno doseči večjo izkoriščenost geotermalne energije, ki ima lahko več glavnih funkcij v turističnih objektih: zdravilno, ogrevalno in za proizvodnjo električne energije. Eden izmed predlaganih ukrepov je tudi je elektrifikacija ponudbe vodnih športov skozi uporabo motornih vozil na električni pogon (npr. vodni skuterji in druga oprema na električni pogon). V okolici vodnih površin, kjer se izvajajo turistične aktivnosti obstajajo številni habitati, ki so pomembni za sekvestracijo ogljika kot so npr. mokrišča, barja ter ribniki, zatorej je potrebna znatna previdnost pri gradnji nove turistične infrastrukture.
Keywords: turizem ob vodi, obalni turizem, zdraviliški turizem, geotermalna energija, ogljični odtis
Published in DKUM: 10.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (415,69 KB)
This document has many files! More... |
3. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : pomorski prometKatja Kokot, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Križarjenje je ena izmed okolju najmanj prijaznih oblik potovanja. Čeprav je ta podsektor turizma relativno majhen, velja za najbolj energetsko in ogljično intenzivni turistični produkt. Poleg emisij CO2 križarke povzročajo tudi druge emisije, ki onesnažujejo zrak, hkrati pa z drugimi izpusti onesnažujejo morje. Nenazadnje križarke spadajo med oblike masovnega turizma, saj veliko število potnikov ob izkrcanju povzroča velik pritisk tudi na obiskane destinacije. Najbolj učinkovit infrastrukturni ukrep zmanjšanja emisij je priklop ladij na električno napajanje (pod pogojem obnovljivih virov) v času mirovanja v pristaniščih. Možni ukrepi so tudi omejitev števila križark in velikosti križark, ki jih destinacija sprejme. Čedalje bolj se uveljavlja tudi plačilo pristojbin glede na količino povzročenih emisij. Vsekakor morajo destinacije razviti načrt upravljanja destinacije, ki temelji na dejanskih izračunih ogljičnega odtisa in analizi ekonomskega vpliva potnikov na destinacijo. Zmanjševanje ogljičnega odtisa pomorskega prometa zahteva usklajevanje, dialog in podporo vseh deležnikov, kot so upravljalci destinacij, lokalne oblasti, pristanišča, turistični operaterji, lokalnim prebivalstvom in ladijskimi družbami.
Keywords: križarke, pomorski promet, ogljični odtis, razogljičenje, pristanišča
Published in DKUM: 10.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (585,89 KB)
This document has many files! More... |
4. Experiences as heuristics for geothermal public perception : testing the correlation between thermal waters recreation and geothermal energy perceptionMaja Turnšek, Katja Kokot, 2025, original scientific article Abstract: This research focuses on the question of how geothermal energy public perception is formed within a national context where news media do not pay attention to geothermal energy, and there is no active opposition to geothermal energy. The research builds on theoretical underpinnings of heuristics in energy perceptions and highlights the importance of physical experiences and associations as sources of experiential learning. Through a survey conducted among members of the general public in Slovenia, the role of thermal water recreation in shaping public perception of geothermal energy is empirically tested. The results show that, in this context, geothermal energy is highly positively assessed compared to hydro energy and nuclear energy, and that there is a correlation between frequency of thermal recreation and certain aspects of public perception of geothermal energy. The policy implications go beyond the simple recommendation of including tourism in public awareness campaigns but point to the specific vulnerability of energy acceptance in this context, where perceptions are formed based on “thinking fast”, and where the media and the public discourse on geothermal energy have not (yet) considered the potential risks and opposition to geothermal projects.
Keywords: geothermal energy, public perception, heuristic, experience design, tourism, nuclear energy, hydro energy
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (920,86 KB)
This document has many files! More... |
5. Strategije za održivi i ruralni razvoj gradova Siska, Petrinje i Hrvatske Kostajnice i općina Majur i Topusko2025, proceedings Abstract: Sisačko-moslavačka županija, smještena u središnjoj Hrvatskoj, poznata je po rijekama, šumama i kulturnoj baštini te nudi izvrsne mogućnosti za razvoj ruralnog turizma. Unatoč izazovima uzrokovanim Domovinskim ratom i potresom 2020. godine, trenutačni napori usmjereni su na obnovu infrastrukture, gospodarstva i turizma. Godine 2024. županiju su posjetili studenti i profesori turizma s 12 sveučilišta iz Hrvatske, Slovenije i Srbije kako bi istražili turistički potencijal Siska, Petrinje, Hrvatske Kostajnice, Topuskog i Majura. Kroz stručna vođenja, prezentacije i intervjue s lokalnim ponuditeljima identificirali su mogućnosti razvoja i predložili rješenja poput povezivanja tradicionalnih i modernih iskustava, razvoja ekoturizma i jačanja digitalne promocije. Svi prijedlozi temelje se na načelima održivog razvoja i valorizacije ruralnih područja. Ova publikacija rezultat je zajedničke inicijative lokalnih dionika i akademske zajednice te donosi strateške smjernice za dugoročni gospodarski i društveni oporavak kroz održivi turizam.
Keywords: Trajnostni turizem, ruralni turizem, Hrvatska Kostajnica, Topusko, Majur, Sisak, Petrinja, održivi turizam, ruralni turizam
Published in DKUM: 02.09.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (8,19 MB)
This document has many files! More... |
6. Responsible hospitality : inclusive, active, greenAnu Harju-Myllyaho, Salla Jutila, Tanja Lešnik Štuhec, Mihaela Škrlj Brglez, Barbara Izlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Gorenc Šulc, Larisa Žibert, Jasna Potočnik Topler, Marko Koščak, Tony O'Rourke, Ivana Mišković, Iva Škrbić, Sonja Mlaker Kač, Irena Gorenak, Tomi Špindler, Katja Kokot, Maja Turnšek, Milica Rančić Demir, Marjetka Rangus, Biljana Božinovski, Boštjan Brumen, 2018, scientific monograph Abstract: Odgovorno gostoljublje: vključujoče, aktivno, zeleno. Knjiga razširja doseg turističnih študij z zagotavljanjem celovitih in temeljitih pregledov številnih vprašanj, povezanih z odgovornim razvojem turizma. Zbornik prispevkov obravnava odgovorno gostoljubnost široko in v skladu s skrbmi za družbeno, kulturno, gospodarsko in naravno okolje. S tem ponuja distinktiven in uravnotežen pregled tako teoretičnih vprašanj kot praktičnih primerov. Izhajajoč iz predpostavke, da so zaveze glede dostopnosti in socialne vključenosti ultimativni referenčni okvir za odgovoren razvoj turizma danes, zbornik v prvem delu najprej predstavlja prispevke o dostopnem turizmu in zagotavljanju socialne trajnosti turizma prek načel vključevanja vseh družbenih skupin. V kontekstu povečanega povpraševanja po vseobsegajočih in poglobljenih izkušnjah prispevki, predstavljeni v drugem delu, prispevajo k razumevanju aktivnega turizma in športnega turizma. V zadnjem delu pa avtorji prispevkov preučujejo tudi vprašanja razvoja odgovornega turizma v okviru zelenega, zdravega in lokalnega iz treh različnih perspektiv: perspektive (vedenja) turistov, lokalnih ponudnikov (storitev) in na nivoju upravljanja. Splošni cilj knjige je oblikovati vizijo gostoljubnosti, ki deluje na način, ki podpira ljudi in skupnosti, spodbuja odgovorno okoljsko potrošnjo in je družbeno vključujoč.
Keywords: dostopni turizem, aktivni turizem, zeleni turizem, odgovornost, lokalnost
Published in DKUM: 09.06.2025; Views: 2; Downloads: 9
 Link to full text
This document has many files! More... |
7. Tourism climate change adaptation : The case of SloveniaMaja Turnšek, Chris Cooper, Barbara Pavlakovič Farrell, Katja Kokot, Tomi Špindler, Zala Žnidaršič, Rok Kuk, Tjaša Pogačar, 2024, other monographs and other completed works Abstract: This monography is a result of the national research project “V7-2128 Climate change and sustainable tourism development in Slovenia”. It prepares the groundwork for adaptation within the tourism sector in Slovenia, assesses the risks and vulnerabilities of Slovenian tourism to climate change, and identifies possible adaptation options of Slovenian tourism. The analysis uses past climate data and three scenarios of climate change until the end of the 21st century. Two databases were used to get a wider range of available data: the Copernicus Climate Change Service and Slovenian Environment Agency archive data. The analysis focuses on four main areas of Slovenian tourism: (a) water related tourism, (b) urban and cultural tourism and MICE tourism, (c) winter outdoor tourism and (d) summer outdoor tourism. The results confirm past comparative research about Slovenian tourism being less vulnerable to climate change, with the important exception of winter tourism. While some of the climate change impacts are expected to even benefit Slovenian tourism, adaptation processes are still highly recommended both with regards to direct impacts, such as the increase of temperature, and indirect impacts such as the expected increase of tourism impacts on biodiversity due to the prolonged summer season.
Keywords: tourism, climate change, adaptation, tourism climate index, Slovenia
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (17,86 MB)
This document has many files! More... |
8. Program održivog razvoja Svete Nedelje, Jastrebarskog i Samobora2024, other monographs and other completed works Abstract: Zagrebačka okolica poznata je kao plodan i pitom kraj koji odiše obiljem prirodnih ljepota, ugodnim životnim ritmom, a krasi ga duga povijest i očuvana baština, tradicija domaće kuhinje i autentičnih vina. Omiljeno odredište brojnih posjetitelja bilo je mjesto edukacije studentima u sklopu terenske nastave studentima iz područja turizma, marketinga i ruralnog razvoja s 9 visokoobrazovnih institucija iz Hrvatske, Slovenije, Srbije, Crne Gore i Nizozemske. Studenti su se kroz vođeni obilazak različitih lokacija u gradovima Sveta Nedelja, Jastrebarsko i Samobor upoznali s turističkom ponudom s ciljem prepoznavanja potencijala za daljnji razvoj ruralnog turizma. Studenti su pod vodstvom domaćina i svojih mentora osmislili inovativna i kreativna rješenja, koja čine glavni sadržaj ove monografije, s ciljem unapređenja poslovanja i optimizacije trenutne turističke ponude. Znanstvena monografija „Program održivog razvoja Svete Nedelje, Jastrebarskog i Samobora“ rezultat je inicijativa lokalnih dionika za promicanjem strateškog razvoja turizma u središnjoj Hrvatskoj i Zagrebačkoj županiji.
Keywords: održivi turizam, ruralni turizam, Sveta Nedelja, Jastrebarsko, Samobor
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 54
Full text (8,13 MB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Digitalizacija kulturne dediščine na primeru UNESCO vrednot v EUNejc Pozvek, Urška Starc Peceny, Boštjan Brumen, Maja Turnšek, Tjaša Alegro, Katja Kokot, Matevž Straus, 2021, published scientific conference contribution Abstract: Raziskava v okviru projekta Turizem 4.0 je bila izvedena s ciljem ustvariti boljši pregled nad evropskim ekosistemom na področju digitalizacije kulturne dediščine % skozi prizmo razvoja turizma. Zanimalo nas je, kdo so ključni akterji, kakšni so odnosi med njimi in kakšni trendi na področju digitalizacije kulturne dediščine z namenom razvoja turizma; vse skupaj tudi skozi prizmo odziva na pandemijo korona virusa, kar je hkrati pred-stavljalo aktualizacijo raziskave glede na razmere, ob enem pa tudi ključno omejitev zaradi relativno slabega odziva. Ugotovljeno je bilo, da večina lokacij UNESCO vrednot uporablja tehnološko relativno manj zahtevne rešitve, katerih ni nadgrajevala v času pandemije; več pozornosti je bilo v tem času s strani upravljavcev izbrane dediščine namenjene inovativnim spletnim rešitvam. Te so bile ustvarjene tako s pomočjo specializiranih IT podjetij in strokovnjakov (tudi iz kreativnih in kulturnih industrij) kot brezplačnih/nizkocenovnih spletnih rešitev za podporo produktom, financirane iz raznolikih (v največji meri javnih) virov in ponujene v uporabo med pandemijo večinoma brezplačno. Delež spletnih obiskovalcev UNESCO vrednot se je v povprečju le minimalno povečal, bistveno pa je upadel na lokacijah samih. Izstopa potreba (in želja) po več sredstvih, znanja in povezovanja na področju digitalizacije dediščinskih vsebin.
Keywords: kulturna dediščina, digitalizacija, UNESCO, vrednote, tehnologija, turizem
Published in DKUM: 24.01.2024; Views: 266; Downloads: 17
Full text (24,52 MB)
This document has many files! More... |
