1. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z GASTROSTOMOAleš Šinko, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo opisali zdravstveno nego bolnika z gastrostomo, s poudarkom na obdobju pred in pop posegu, anatomijo prebavil, fiziologijo prebavil ter patologijo prebavil. ki je vezana na gstrostomo. Opisali bomo tudi različne tehnike vstavitve gastrostome in indikacije za njeno vstavitev, različne tehnike hranjenja po gastrostomi in možne komplikacije. V nadaljevanju diplomskega dela bomo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz, ki so tipične za obdobje pred in po posegu, ter poudarili vlogo medicinske sestre.
Ključne besede: gastrostoma, enteralno hranjenje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (2,21 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI DISCUS HERNIE PO MARJORY GORDONDenis Đuran, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili hernijo diska, vzroke za nastanek, zdravljenje ter vlogo medicinske sestre. Bolečine v hrbtenici so v današnjih časih zelo pogost problem, celotne populacije. Način življenja in starost sta glavni vzrok za degenerativne spremembe hrbtenice, predvsem medvretenčne ploščice. Hernija diska pomeni zdrs medvretenčne ploščice iz vretenca in sicer kot posledica degenerativnih sprememb. Hernija najpogosteje nastane v ledvenem segmentu hrbtenice. Pojavijo se bolečine, ki predstavljajo veliko breme za pacienta in ga omejujejo pri vsakodnevnih aktivnostih. Pacienta je potrebno zdraviti. Medicinska sestra je tista, ki ima pomembno vlogo pri negovanju pacienta, saj sodeluje od začetka zdravljenja pa do popolne ozdravitve pacienta. Skrbi za pacientove aktivnosti, mu nudi podporo, sodeluje pri rehabilitaciji in deluje zdravstveno vzgojno.
Uporabili bomo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo empiričnega dela bomo pridobili na osnovi študije primera pacienta po operaciji discus hernie. Podatke bomo zbirali s pomočjo intervjuja o pacientu, ki smo ga oblikovali po funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja Marjory Gordon, ter pacientove medicinske dokumentacije.
Ključne besede: pacient, hrbtenica, hernija disci, zdravljenje, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2016; Ogledov: 4190; Prenosov: 409
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA IN PREHRANA BOLNIKA PRI KIRURŠKEM ZDRAVLJENJU TREBUŠNE SLINAVKEMateja Lulik, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V medicinskem delu je opisana anatomija, fiziologija ter bolezni trebušne slinavke. Drugi del diplomskega dela predstavlja zdravstveno nego bolnika pri kirurškem zdravljenju trebušne slinavke ter najpogostejše negovalne diagnoze po operaciji. Opisana je tudi prehrana bolnika po operaciji, najpogostejša priporočila za prehrano bolnika na domu po odpustu iz bolnišnice ter po operaciji.
Diplomsko delo s pomočjo domače, tuje literature in razpoložljivih internetnih virov povzema spoznanja o pomenu prehrane ter zdravstveno vzgojno delo po kirurškem zdravljenju trebušne slinavke.
Ključne besede: Bolnik, rak trebušne slinavke, zdravljenje, prehrana, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 3518; Prenosov: 568
Celotno besedilo (1,25 MB) |
4. Kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke.Josif Mitev, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Število pacientov z rakom debelega črevesa in danke (RDČD) raste že desetletja. Pri več kot 50% pacientov z RDČD so prisotni zasevki, ki so v polovici primerov omejeni na jetra. Kirurško zdravljenje se je do sedaj izkazalo za edino potencialno kurativno terapijo jetrnih zasevkov RDČD. Ob napredku takšne medicinske znanosti, ki omogoča daljše preživetje pacientov z rakom, ni več pomembno le, ali in koliko časa bo pacient preživel, ampak tudi, kako bo živel. Vedno pomembnejše je vprašanje kakovosti življenja z boleznijo. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost življenja pacienta po operaciji jetrnih zasevkov RDČD in kako bi lahko medicinska sestra prispevala h kakovostnejšemu življenju pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 10 pacientov, ki so bili pregledani v ambulanti Abdominalne in splošne kirurgije UKC Maribor.
Rezultati: Ugotovili smo, da se kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov RDČD ni bistveno poslabšala in da imajo pacienti najpogostejše težave na področju fizične aktivnosti in psihične komponente ter pri pojavu bolečine.
Sklep: Naša raziskava je prva v Sloveniji, ki je prikazala simptome pacientov v dolgoročnem obdobju po operaciji jeter in ugotavljala njihov vpliv na kakovost življenja. K profesionalni rasti na področju zdravstvene nege bo pripomoglo spremljanje novih dognanj in raziskav v svetu ter seveda nadgrajevanje znanja.
Ključne besede: jetra, RDČD, zasevki, pacient, kakovost življenja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 3492; Prenosov: 338
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udovTanja Babič, 2013, diplomsko delo Opis: Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udov je zelo zahtevna. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo spodnjih udov ter opisali najpogostejše bolezni, ki lahko privedejo do amputacije spodnjih udov: ateroskleroza, PAB – periferna arterijska okluzivna bolezen, kritična ishemija in Mb. Bürger. V diplomskem delu je prav tako opisana zdravstvena nega pred, med in po sami amputaciji ter psihične težave, s katerimi se srečujejo pacienti po amputaciji. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze po amputaciji spodnjih udov, oskrbo rane in pomen pravilnega povijanja krna, seznanitev pacienta o higieni krna ter pomoč pacientu pri opravljanju vsakodnevnih opravil.
Odgovorili smo tudi na dve raziskovalni vprašanji, ki smo si jih zastavili ob pisanju diplomskega dela.
Ključne besede: spodnji ud, amputacija spodnjega uda, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, zdravstvena nega po amputaciji spodnjega uda, rehabilitacija po amputaciji spodnjega uda, krn.
Objavljeno v DKUM: 07.02.2014; Ogledov: 7209; Prenosov: 875
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. Zdravstvena nega pacienta pred, med in po splošni anestezijiSandra Vrbančič, 2013, diplomsko delo Opis: Zdravstvena nega pacienta pred splošno anestezijo zajema psihično in fizično pripravo pacienta, predoperativni anestezijski pregled in vizito anestezijske medicinske sestre, transport ter neposredno pripravo pacienta v operacijski dvorani na splošno anestezijo. Seznanitev s potekom zdravljenja pred operacijo in anestezijo ugodno vpliva na pacienta. Idealno je, če ima pacient dovolj časa, da se na operacijo lahko pripravi. Med anestezijo skrbita za pacienta anestezijska medicinska sestra in zdravnik anesteziolog. Nadzirata in vzdržujeta njegove življenjske funkcije ter globino anestezije, ga opazujeta in zagotavljata varnost. Za kakovostno zdravstveno nego pa takoj po anesteziji in operaciji poskrbi medicinska sestra v pooperativnem nadzoru v zbujevalnici, ko pa so pacientove življenjske funkcije stabilizirane, pacient zbujen in zapleti nadzorovani, pacienta premestimo na oddelek in načrtujemo tudi že odpust. Namen diplomskega dela je bil predstaviti zdravstveno nego pacienta pred, med in po splošni anesteziji, opisati vlogo medicinske sestre pri tem ter predstaviti, kako zagotavljamo varnost pacientov pred, med in po splošni anesteziji. V diplomskem delu smo uporabili deskriptiven način pisanja. Predstavili vse vrste anestezije, zdravstveno nego pacienta pred, med in po splošni anesteziji ter opisali kako zagotavljamo varnost pacientov. V sklepu smo odgovorili na obe raziskovalni vprašanji in pri tem ugotovili kako zelo pomembna je vloga medicinske sestre, kot člana tima pred, med in po splošni anesteziji ter da mora biti za varnost pacientov dobro poskrbljeno.
Ključne besede: splošna anestezija, pacient, zagotavljanje varnosti, medicinska sestra v anesteziji, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 23.01.2014; Ogledov: 4254; Prenosov: 1005
Celotno besedilo (2,99 MB) |
7. Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažoBetina Bračko, 2013, diplomsko delo Opis: Torakalna kirurgija je posebno področje v kirurgiji, ki se navezuje na bolezni in poškodbe, prsnega koša in vseh organov v njem. Pljuča so eden izmed najbolj pomembnih organov v človeškem telesu. Največkrat pa se tega ljudje premalo zavedajo in to začnejo spoznavati, kadar so pljuča že obolela ali poškodovana. V teoretičnem delu je predstavljena anatomija, fiziologija in patologija pljuč in pleuralnega prostora. Pleuralni prostor je tudi natančneje opisan, saj je poznavanje tega dela prsnega koša bistvenega pomena, da lahko rokujemo s torakalno drenažo. Predstavljena je tudi zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo. Natančneje so opisane naloge medicinske sestre, na kaj mora biti pozorna in kakšne so posebnosti pri zdravstveni negi bolnika s torakalno drenažo. Medicinska sestra se mora na tem področju nenehno izobraževati, saj tehnologija napreduje, s tem pa tudi torakalna drenaža. V raziskovalnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil, da spoznamo kakšna je poučenost bolnikov o torakalni drenaži in pri katerih življenjskih aktivnostih imajo bolniki zaradi torakalne drenaže omejitve. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za torakalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v kateri je sodelovalo 30 bolnikov, ki so bili hospitalizirani na tem oddelku. Z raziskavo smo prišli do zaključka oziroma do sklepa diplomskega dela, v katerem so predstavljene ugotovitve oziroma odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Torakalna drenaža, torakalni dren, pljuča, pleura, zdravstvena nega, medicinska sestra, bolnik.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2014; Ogledov: 7049; Prenosov: 1395
Celotno besedilo (709,38 KB) |
8. Naloge medicinske sestre v intenzivni terapijiBarbara Goričan, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto intenzivne terapije. Opisane so naloge medicinske sestre in vloga le-te, pomen timskega dela, posvetili smo se tudi pojavu sindroma izgorelosti med medicinskimi sestrami in metodam za preprečitev oz. odpravo le-teh. Namen diplomske naloge je bil predstaviti enoto intenzivne terapije in naloge medicinskih sester. Za pripravo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Iz analize domače in tuje literature ugotavljamo, da je delo medicinske sestre na enoti intenzivne terapije zahtevno in zahteva celotnega človeka, z veliko volje in predanosti delu. Delo v enoti intenzivne terapije zahteva od medicinske sestre veliko znanja in izkušenj, sposobnosti hitrega mišljenja, presoje in natančnosti. Delovne obremenitve, konflikti na delovnem mestu, delovni čas in pogoji v katerih delajo pa pogosto pripeljejo do izgorelosti medicinske sestre na delovnem mestu. Medicinska sestra se mora nenehno izobraževati in izpopolnjevati, da je lahko kos svojim nalogam, ki od nje zahtevajo popolno predanost, saj ne prevzema samo moralno odgovornost za zdravje in življenje ljudi. Ker je delo medicinske sestre zahtevno in stresno mora biti v njenem interesu, da zaščiti tako svoje psihično kakor tudi fizično zdravje pred izčrpanostjo na delovnem mestu.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, bolniki, naloge medicinske sestre, stres, proces izgorevanja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 8233; Prenosov: 2093
Celotno besedilo (492,54 KB) |
9. Zdravstvena nega pacienta po laringektomijiMartina Krameršek, 2013, diplomsko delo Opis: Odstranitev grla je zelo invaziven poseg v človeško telo, s katerim je pacientom odvzet govor. Pacienti imajo številne posledice na telesnem, duševnem in kognitivnem področju.
Za paciente je pomembna dobra priprava in pojasnitev, kaj ta operativni poseg za njih pomeni, kakšne so posledice, katera so dodatna zdravljenja in kakšna je rehabilitacija. Prve dni po operativnem posegu je v ospredju potreba po zdravstveni negi. Ker pa je čas hospitalizacije prekratek se pacienti vključijo v ambulantno obravnavo, v domačem okolju pa jim pomaga patronažna medicinska sestra.
Rehabilitacija se ne vrši le na govornem področju, temveč tudi na duševnem in telesnem področju.
Raziskava je bila izvedena v Onkološki ambulanti na Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in obsega 40 laringektomiranih pacientov. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere posledice nastopijo po laringektomiji, ali je kakovost življenja zelo spremenjena po laringektomiji in kako pacienti doživljajo larringektomijo.
Pacienti imajo po totalni laringektomiji največ težav z komunikacijo, učenjem novega načina govora, požiranjem, pogostim draženjem na kašelj. Raziskava je pokazala, da bi večina laringektomiranih še enkrat pristala na operativni poseg. Ugotovili smo, da je kakovost življenja spremenjena vendar so se oboleli naučili živeti brez grla. Laringektomirane osebe so čustveno stabilne, še posebej če imajo podporo svojcev in če so pozitivno naravnani. Večino anketirancev je zelo prizadela izguba govora.
Ključne besede: Totalna laringektomija, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2199; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,48 MB) |
10. Zdravstvena nega bolnika pri akutnem apendicitisuMarjetka Kovač, 2013, diplomsko delo Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili metodo vprašalnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni anatomija in fiziologija apendiksa ter vzroki, vrste, simptomi in potek akutnega apendicitisa. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo operativno in konzervativno zdravljenje. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena kirurška zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu, vloga medicinske sestre pri kirurškem bolniku, ter zdravstvena nega bolnika pri akutnem apendicitisu. V študiji primera, ki zajema bolnika z akutnim apendicitisom, ugotavljamo njegovo zmožnost samooskrbe pred, med in po operativnem posegu, ter ob odpustu iz bolnišnice. Na kratko smo predstavili tudi dva klinična primera akutnega apendicitisa, katerih vrste apendicitisa in potrebe po samooskrbi se razlikujejo.
Ključne besede: Apendiks vermiformis, akutni apendicitis, operativni poseg, akutni abdomen, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2633; Prenosov: 526
Celotno besedilo (1,63 MB) |
