| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
31.
Contemporary technologies for thermal waste treatment
Niko Samec, Filip Kokalj, 2013, published scientific conference contribution (invited lecture)

Keywords: ravnanje z odpadki, gospodarjenje z odpadki, termična obdelava odpadkov, sežig na rešetki
Published: 10.07.2015; Views: 914; Downloads: 35
URL Link to full text

32.
Rekonstrukcija kotlovnice na lesno biomaso moči 2 MW
Blaž Krumpačnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali projekt rekonstrukcije kotlovnice na lesno biomaso moči 2 MW v lesnopredelovalnem obratu, ki se trenutno ogreva z dotrajano kurilno napravo. V prvem delu smo predstavili problematiko emisij prašnih delcev z dimnimi plini in zakonodajo, ki obravnava to področje. Opisali smo zgorevanje lesne biomase v različnih tipih kurišč in predstavili različne filtre prašnih delcev. Preučili smo vpliv vgradnje različnih filtrov na višino celotne investicije in na proizvodno ceno toplotne energije iz lesne biomase. V drugem delu pa smo predstavili osnove vodenja projektov in osnovno strukturo zagonskega elaborata projekta, ki smo ga nazadnje izdelali še za konkreten primer rekonstrukcije kotlovnice.
Keywords: zgorevanje lesne biomase, male in srednje kurilne naprave na lesno biomaso, filtri (izločevalci) prašnih delcev iz dimnih plinov, rekonstrukcija kotlovnice, zagonski elaborat projekta, vodenje projekta
Published: 13.09.2016; Views: 538; Downloads: 5
.pdf Full text (12,90 MB)

33.
Zniževanje ogljičnega odtisa substratov z uporabo biooglja kot nadomestka dela šote
Tina Novak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.
Keywords: šota, biooglje, rastni substrat, izboljševalci tal, piroliza, mačehe, ph vrednost, električna prevodnost, sposobnost zadrževanja vode, nasipna teža
Published: 28.09.2016; Views: 676; Downloads: 93
.pdf Full text (2,20 MB)

34.
Vpliv sodobnega ravnanja z odpadki na zmanjševanje emisij CO2
Katja Polanec, 2013, master's thesis

Abstract: Učinkovito ravnanje z odpadki je ena izmed ključnih nalog na področju varstva okolja. Hitro naraščanje količin odpadkov, negativni vplivi na vse elemente okolja, porast okoljske zavesti v širši javnosti, predvsem pa stremenje k ohranitvi človeštva, so pripeljali do hitrih sprememb na področju ravnanja z odpadki; le-te pa se odslikavajo v obliki intenzivnih političnih manifestov, implementacij zakonodaje ter tehnično-tehnoloških rešitev koristne izrabe odpadkov. Rešitev učinkovitega ravnanja z odpadki po posameznih segmentih (zbiranje, transport, predelava in obdelava ter končno odstranjevanje) je prehod na integralne koncepte ravnanja z odpadki, kar pomeni, da se lahko na vsakem koraku s pametnim pristopom prihranijo tako količine odloženih odpadkov, kakor tudi emisije CO2. V magistrskem delu smo podrobno predstavili in analizirali prispevek sodobnega ravnanja z odpadki k zmanjšanju emisij CO2 v ozračje. Opravili smo pregled energijske vrednosti alternativnih goriv iz nenevarnih odpadkov in dobljene rezultate primerjali z energijsko vrednostjo primarnega energenta. Rezultati primerjave so bili kot osnova za oceno prihranka primarnega energenta za proizvodnjo energije ter količino prihranjenih emisij CO2. Izvedli smo tudi analizo vseh vrst odpadkov in njihovih masnih tokov, ki so namenjeni v snovno predelavo oz. recikliranje ter ocenili njihov potencial za prihranek emisij CO2 zaradi njihove ponovne uporabe in s tem zmanjšanja količin novo izdelanih surovin in/ali izdelkov, ki se po uporabi spremenijo v odpadke. V ocenjevalnem modelu sodobnega ravnanja z odpadki smo upoštevali vse posamezne segmente ravnanja z njimi. Vsebino dela pa utemeljili še z evropsko in slovensko zakonodajo s področja trajnostnega razvoja in celovitega obvladovanja odpadkov. Za nadaljnje izboljšanje pozitivnih trendov obvladovanja odpadkov v Sloveniji smo preučili dobre prakse iz okoljsko najbolj razvitih evropskih držav ter jih poskušali v obliki priporočil in navodil prenesti v slovensko prakso.
Keywords: trdni komunalni odpadki, toplogredni plini, ogljikov dioksid, metan, energijska izraba, snovna izraba, odlaganje
Published: 12.07.2013; Views: 1935; Downloads: 79
URL Link to full text

35.
Nadomeščanje šote z obnovljivimi vlakni v substratih
Laura Jug, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Okoljski problematiki izkopavanja in rabe šotišč za namene vrtnarjenja se posveča vedno več pozornosti ter zanimanja pri iskanju potencialnih rešitev. V diplomski nalogi smo z namenom zmanjšanja uporabe šote v hortikulturi preučili primernost obnovljivih vlaken in komposta za gojenje rastlin ter uporabo v substratih. Pripravljenim 27-im mešanicam substratov smo izmerili fizikalne in kemijske parametre ter na njih preverili biološko odzivnost rastlin ječmena, kitajskega zelja in mačeh. Rezultati so pokazali, da so substrati, ki so sestavljeni na podlagi naravno obnovljivih vlaken, komposta in manjšega 30 % dodatka šote, dobri nadomestki tovarniško pripravljenim substratom, ki temeljijo na 100 % sestavi šote. Z zmanjševanjem deleža šote in povečanjem deleža komposta ter drugih naravnih vlaken lahko tako z veliko mero prispevamo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, večji izrabi organskih odpadkov in ohranjanju koristnih šotnih habitatov.
Keywords: šota, kompost, rastni substrat, emisije CO2, naravno obnovljiva vlakna, biološko razgradljivi odpadki
Published: 09.09.2016; Views: 485; Downloads: 42
.pdf Full text (3,43 MB)

36.
Določitev najboljšega okoljskega izida za odpadni tekstilni poliestrski material
Lara Lizzi, 2019, undergraduate thesis

Abstract: S problematiko odpadkov se v današnjem času nenehno srečujemo, saj so odpadki zaradi neprimernega ravnanja z njimi postali eden izmed večjih okoljskih problemov. Za odpadne materiale je potrebno poiskati primerne okoljske rešitve. Namen diplomskega dela je bil poiskati najboljši okoljski izid za tekstilni odpadni poliestrski material. Metode dela: Podrobneje smo pregledali literaturo s področja odpadnega tekstilnega materiala, ponovne uporabe odpadnih materialov, recikliranja in uporabe tereftalne kisline. Uporabili smo strokovne članke in literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. V eksperimentalnem delu smo izvedli test gorljivosti in test topnosti, kot kemijsko recikliranje smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo. Rezultati: V sklopu diplomskega dela smo izpolnili zadane cilje. S pomočjo hierarhije ravnanja z odpadki smo poiskali pozitivne in negativne lastnosti ravnanja s posameznimi odpadki. Nato smo za svoj vzorec določili najboljši okoljski izid. Izkazalo se je, da je kemijsko recikliranje najprimernejše, saj z njim pridobimo izdelek enake kakovosti kot predhodno recikliran material, hkrati pa gre tudi z okoljskega vidika za sprejemljiv način obdelave.
Keywords: Odpadki, tekstilni poliestrski material, kemijsko recikliranje, okoljski izid
Published: 04.10.2019; Views: 103; Downloads: 13
.pdf Full text (1,51 MB)

37.
Termična obdelava odpadnega blata s čistilne naprave s torefikacijo in pirolizo
Nastja Habjanič, 2019, master's thesis

Abstract: Količina odpadnega blata po svetu se povečuje, saj se vedno več odpadnih voda zbira v kanalizaciji in nato obdeluje na vedno večjem številu komunalnih čistilnih naprav. Odstranjevanje odpadnega blata, predstavlja komunalnim podjetjem veliko finančno breme. Izziv s katerim se spoprijemajo strokovnjaki, je najti stroškovno učinkovite in inovativne rešitve, ki se bodo odzivale na okoljske in zakonodajne pritiske. Odvečno biološko blato komunalnih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod predstavlja pomemben tok komunalnih odpadkov. V Sloveniji nastane dnevno preko 60 ton oziroma letno 20.000 ton suhe snovi. Tak odpadek ima v seznamu odpadkov klasifikacijsko številko 19 08 05 in je nenevaren, saj vsebnost potencialnih okoljsko kritičnih komponent ne presega mejnih vrednosti. Z magistrsko nalogo smo se lotili obdelave odpadnega blata iz komunalne in industrijske čistilne naprave. Pri tem so naši vzorci bili že predhodno obdelani z dehidracijo. Vzorce smo nato sušili do konstantne mase. Sledila je termična obdelava s procesom torefikacije; pirolizo, izveden je bil še razklop z zlatotopko, da smo preverili kakšna je vsebnost težkih kovin. Na koncu smo izdelali pelet z vezivom iz žagovine in ga žarili pri različnih temperaturah, da bi ugotovili pri kateri temperaturi pepel steče.
Keywords: odpadno blato, torefikacija, piroliza, Aqua regia
Published: 23.09.2019; Views: 225; Downloads: 53
.pdf Full text (2,43 MB)

38.
Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi
Tina Novak, 2019, master's thesis

Abstract: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti. Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti. Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov.
Keywords: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost
Published: 05.12.2019; Views: 85; Downloads: 18
.pdf Full text (2,91 MB)

39.
Recikliranje vode iz laboratorija za trajnostno testiranje pralnih strojev
Teja Golčman, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučili rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v laboratoriju za trajnostno testiranje pralnih strojev, ki temelji na reciklaži odpadne vode, kar je ugodno tako z okoljskega kot ekonomskega vidika. V okviru eksperimentalnega dela smo izvedli mehansko filtracijo z adsorpcijo s štirimi različnimi filtrirnimi materiali (granulirano aktivno oglje – GAC, zeolit, silikat in montanit) in pri treh različnih pretokih (0,5 L/min, 1 L/min in 1,3 L/min). Z analizo fizikalno-kemijskih parametrov smo določili učinkovitost adsorpcijskih materialov za znižanje organskih onesnaževal in vpliv pretoka na učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vzorce vode smo analizirali glede na specifične in nespecifične fizikalno-kemijske parametre (temperatura, pH vrednost, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, tenzidi). Določili smo organoleptične lastnosti vode (vonj, barva) in mikrobno onesnaženje (skupno število aerobnih bakterij in gliv/plesni pri temperaturi 22 °C ter analizo ATP).
Keywords: recikliranje odpadne vode, ponovna uporaba, adsorpcija, GAC, UV dezinfekcija
Published: 12.02.2020; Views: 124; Downloads: 24
.pdf Full text (2,10 MB)

40.
Zgorevanje CNG v bencinskem motorju in vpliv na okolje v primerjavi s klasičnimi pogonskimi gorivi
Ivan Kolić, 2015, master's thesis

Abstract: V velikih mestih so vozila pomemben vir onesnaževanja zraka, saj prispevajo k visokim koncentracijam škodljivih snovi v zraku. Emisije plinov, kot so ogljikov monoksid (CO), ogljikovodiki (HC), dušikovi oksidi (NOx) in trdni delci (PM) povzročajo resno onesnaženje zraka. V tem magistrskem delu bomo raziskali, komentirali ter primerjali rezultate različnih znanstvenih in strokovnih študij s področja emisij vozil, ki za gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) z emisijami vozil, ki uporabljajo konvencionalna goriva. Zaradi enostavnosti molekule in dejstva, da plinasta goriva lahko tvorijo homogeno zmes z zrakom, zemeljski plin izgoreva brez saj. V primerjavi z bencinom in dizlom je CNG manj nevaren, ima višje oktansko število in omogoča delovanje motorja z višjim kompresijskim razmerjem. Zemeljski plin se lahko uporablja pri običajnih bencinskih in dizelskih motorjih z določenimi spremembami. Največja uporaba CNG-ja danes v prometu je pri težkih vozilih oz. pri avtobusih. Z zgorevanjem CNG-ja v motorju z notranjim zgorevanjem pride do določenega zmanjšanja moči, dvigne se temperatura bata in glave valja ter se poveča temperatura izpuha. Rezultati študij o izpušnih emisijah iz CNG osebnih vozil in avtobusov so zelo različni in nasprotujoči. CNG v primerjavi z bencinom dosega nižje emisije CO2, medtem ko so prednost pred dizlom nižje emisije PM. Slabost zgorevanja metana v motorju z notranjim zgorevanjem pa je višja emisija HC v primerjavi s klasičnimi vozili. Za najboljše izkoriščanje CNG-ja kot pogonskega goriva so potrebni namenski CNG motorji. CNG kot gorivo ne bo bistveno prispevalo k zmanjšanju podnebnih sprememb, ampak bo prehodno sredstvo na poti do čistejših tehnologiji.
Keywords: CNG, onesnaženost zraka, izpušne emisije, avtobusi, vrste motorjev, zgorevanje, CO, NOx, HC, CO2, PM, PAH
Published: 27.08.2015; Views: 1142; Downloads: 150
.pdf Full text (3,14 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica