| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Samodejna razpoznava značilnosti oči s strojnim učenjem na podlagi manjše učne množice : magistrsko delo
Gregor Horvat, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sta opisani zasnovi dveh pristopov strojnega učenja za razpoznavo značilnosti v človeškem očesu na podlagi majhne učne množice. Implementirani sta dve tehniki; semantična segmentacija in lokalizacija. Obe rešitvi delujeta na osnovi konvolucijskih nevronskih mrež in iz digitalnih fotografij očes razpoznata položaj zenice, zunanjo obrobo šarenice ter barvo le-te. Problem omejene učne množice smo naslovili z uporabo več tehnik obogatitve učne množice na podlagi obstoječih učnih podatkov. Najboljše rezultate je dosegla segmentacijska nevronska mreža, tehnike obogatitve učne množice pa so se izkazale za nepogrešljive pri učenju na majhni učni množici.
Ključne besede: konvolucijske nevronske mreže, semantična segmentacija, lokalizacija, obogatitev učne množice
Objavljeno v DKUM: 13.03.2023; Ogledov: 180; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

2.
Simulacija rasti dreves in interaktivna manipulacija dreves znotraj sistema za navidezno resničnost z uporabo mobilne aplikacije : diplomsko delo
Aleksander Krajnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan prenos 3D simulatorja rasti in manipulacije dreves v aplikacijo navidezne resničnosti za mobilne naprave Android. V delu so najprej iz teoretičnega vidika predstavljena ter opisana uporabljena orodja in tehnologije. Nato sledi opis posameznih korakov implementacije, kot so povezava aplikacije s simulatorjem, prikaz drevesne strukture in manipulacija nad drevesom. Zatem so opravljene meritve delovanja aplikacije: hitrost izrisa drevesa, čas prenosa podatkov preko mrežne povezave in čas obrezovanja dreves. Analiza testiranj prikaže, da je glavni namen dela uspel. Na koncu so povzeti napotki za nadaljnje delo.
Ključne besede: navidezna resničnost, obrezovanje, simulacija rasti dreves, mobilna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 13.03.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Grafični prikaz Kruskalovega algoritma v 3D prostoru : diplomsko delo
Jurij Cerar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo implementirali aplikacijo za demonstracijo Kruskalovega algoritma nad oblaki točk LiDAR v 3D prostoru ter izmerili čas algoritma in čas upodabljanja, kakor tudi pomnilniško zahtevnost algoritma. Poleg tega smo tudi primerjali uporabo evklidske razdalje in intenzitete kot cene povezav. Zato smo ustvarili namizno aplikacijo, ki prebere točke LiDAR in jih izriše v 3D prostoru. Nato izvede Kruskalov algoritem nad temi točkami ter prikaže vmesne rezultate algoritma. Zaradi velikega števila začetnih povezav grafa smo uvedli aproksimacijo s pomočjo enakomerne mreže. Ugotovili smo da je uporaba intenzitete kot cene hitrejša od uporabe evklidske razdalje. Ugotovili smo tudi, da poraba pomnilnika narašča linearno glede na število vozlišč. Poleg tega smo preučili, kako nam gradnja minimalnega vpetega drevesa omogoča lažje preučevanje točk.
Ključne besede: Kruskalov algoritem, graf, format LAS, OpenGL
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 318; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
Učenje nevronske mreže za igranje preproste arkadne igre : diplomsko delo
Mitja Polner, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali nevronsko mrežo in preprosto arkadno videoigro Bomberman, katero se je nevronska mreža naučila igrati. Videoigro smo izdelali s pomočjo odprtokodnega ogrodja LibGdx v programskem jeziku Java. Implementirali smo lastno nevronsko mrežo in nevronsko mrežo s knjižnico PyTorch. Obe mreži se učita po principu okrepitvenega učenja. Rezultate lastne implementacije nevronske mreže smo primerjali z rezultati nevronske mreže implementirane s knjižnico PyTorch. Ugotovili smo, da so si rezultati obeh mrež zelo podobni. Nevronska mreža po tridesetih minutah učenja uspe počistiti polovico vseh uničljivih zidov.
Ključne besede: arkadna videoigra, Bomberman, nevronska mreža, okrepitveno učenje, globoka Q-mreža
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 217; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
Simulacija in vizualizacija fizikalnega sistema n-teles : diplomsko delo
Hana Hrnjić, 2022, diplomsko delo

Opis: Simulacija fizikalnega sistema n-teles demonstrira predvideno gibanje in medsebojno interakcijo teles, ki so pod vplivom delovanja fizikalne sile, najpogosteje gravitacije. Ker se težavnost simulacije in upodabljanja veča z naraščanjem števila n, se ta vrsta simulacije uvršča med problem n-teles. Osrednji cilj pričujočega diplomskega dela je generirati ustrezno in stabilno gibanje fizikalnega sistema teles na podlagi delovanja privlačne sile, nato pa ga kasneje v tridimenzionalnem prostoru tudi vizualizirati. Skozi razvoj metode, smo preučili pomembnost zmogljivosti centralno procesne enote pri generiranju in obdelavi velikega števila podatkov, prednosti vektorizacije in matričnega računanja, ki jih uporablja programski jezik Python, ter kompleksnost izvajanja simulacije. Prav tako smo ugotovili bistveno prednost izvajanja upodabljanja z uporabo grafične procesne enote.
Ključne besede: simulacija, vizualizacija, problem n-teles
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 117; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Primerjava in analiza ogrodij Vue in Svelte za razvoj spletnih strani : diplomsko delo
Tomas Kovačič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu primerjamo čelni ogrodji Vue in Svelte. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu predstavimo čelna ogrodja in njihovo popularnost, nato pa natančneje opišemo ogrodji Vue in Svelte. V praktičnem delu implementiramo spletno aplikacijo za prikaz receptov z vsakim ogrodjem posebej. Razložimo celoten razvoj obeh aplikacij in hkrati predstavimo razlike, ki jih najdemo v kodi. Opravimo meritve hitrosti in porabo pomnilnika pri vsakem ogrodju. Na koncu rezultati meritev pokažejo, da je Svelte hitrejše ogrodje in hkrati porabi manj pomnilnika.
Ključne besede: čelna ogrodja, ogrodje Vue, ogrodje Svelte
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 154; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Spletni koledar s samodejnim predlaganjem skupinskega prostega termina : diplomsko delo
Tilen Heric, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaradi problema organiziranja svojega časa poleg velikega števila dogodkov smo z namenom olajšanja organiziranja le teh ustvarili spletni koledar z možnostjo samodejnega predlaganja termina. Namen spletne aplikacije je olajšati organizacijo dogodkov skupinam, saj pri velikem številu članov predstavlja organiziranje dogodkov, ki bi se ga lahko udeležili vsi člani, velik problem. Cilj spletne aplikacije je s pomočjo algoritma podati uporabniku čim boljši termin zanj ali za njegovo skupino. Implementirali smo zaledni in prednji del spletne aplikacije ter vključili uporabo dveh algoritmov. Pri zalednem delu smo uporabili MongoDB za shranjevanje podatkov, Node.js kot strežnik in ogrodje Express po vzorcu MVC. Za prednji del aplikacije smo uporabili ogrodje React. Zaledni in prednji del komunicirata preko klicev Rest API. Uporabniku smo ob ustvarjanju novega dogodka z uporabo algoritma grobe sile izpisali proste termine in z uporabo algoritma Simuliranega ohlajanja predlagali termin. V rezultatih smo ugotovili, da algoritem grobe sile deluje dovolj hitro za interaktivno upravljanje z aplikacijo. Algoritem Simulirano ohlajanje omogoča vnašanje dodatnih kriterijev in deluje še vedno dovolj hitro za interaktivno upravljanje z aplikacijo.
Ključne besede: spletni koledar, Simulirano ohlajanje, predlaganje prostega termina
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 133; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

8.
Razvoj vtičnika za generiranje 3D modelov dreves za animacijski paket Blender : diplomsko delo
Aljaž Farkaš, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega implementacijo algoritma za generiranje 3D modelov dreves in razvoj vtičnika za animacijski paket Blender. Vtičnik omogoča zagon implementiranega algoritma za generiranje 3D modelov dreves. Algoritem in vtičnik za zagon tega algoritma smo implementirali s programskim jezikom Python znotraj animacijskega paketa Blender. Vtičnik omogoča vnos uporabniških parametrov, ki omogočajo nadzor nad razvojem drevesa. Rezultati so pokazali, da lahko z ustreznimi uporabniškimi parametri generiramo raznolike realistične 3D modele dreves z 8000 popki v približno 40 do 60 sekundah.
Ključne besede: vtičnik, 3D model drevesa, Blender, simulacija rasti dreves
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Razvoj 3D spletne aplikacije za diagnosticiranje zdravstvenih težav : diplomsko delo
Bojan Kujundjiev, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj 3D spletne aplikacije, izdelane s pomočjo knjižnice Three.js. Aplikacija je sestavljena iz čelnega in zalednega dela. Za čelni del smo uporabili ReactJS, za zaledni Node.js z Express.js in za podatkovno shrambo MongoDB. Namen naše spletne strani je izboljšati zdravstveni sistem in uporabnikom omogočiti, da na pregleden in učinkovit način pridejo do potrebnih odgovorov ter pridobijo potrebno in pravočasno zdravstveno oskrbo. Na koncu preverimo delovanje spletne aplikacije, pri čemer smo ugotovili, da aplikacija omogoča delovanje z zadovoljivo odzivnostjo in da se uporabniki zelo hitro privadijo uporabe aplikacije.
Ključne besede: Three.js, WebGL, Node.js, 3D model, 3D aplikacija, diagnosticiranje zdravstvenih težav, zdravstvena oskrba
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
Spletni pregledovalnik datotek IFC za navidezno resničnost : diplomsko delo
Dominik Žagar, 2022, diplomsko delo

Opis: Tehnologija za navidezno resničnost se je v zadnjem desetletju močno razširila in postala vedno bolj kvalitetna ter dostopna. Napredek te tehnologije in njena dostopnost predstavljata nove priložnosti za njeno uporabo na novih področjih. Diplomska naloga opisuje razvoj spletne aplikacije sposobne prenesti interakcijo uporabnika s 3D-modeli iz ploščatega ekrana v navidezno resničnost. Razvita spletna aplikacija podpira prikaz datotek IFC (angl. International Founation Class, IFC) aplikacije CAD, ki se uporabljajo za izdelavo načrtov in 3D-modelov v različnih inženirskih panogah. Z razvojem aplikacije smo ugotovili, kje so meje uporabljenih metod in kaj so izzivi, ki jih je potrebno rešiti v razvoju aplikacije za navidezno resničnost.
Ključne besede: navidezna resničnost, datoteka IFC, spletna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 16.08.2022; Ogledov: 461; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (16,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici