| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
DAVČNE UTAJE IN SAMOPRIJAVA
Katja Krivonog, 2010, diplomsko delo

Opis: Davčne utaje predstavljajo vedno aktualno in perečo problematiko, saj odkar obstajajo davki, obstajajo tudi davčni zavezanci, ki se na različne načine pokušajo izogniti plačilu davka. Na utajevanje davkov vplivajo različni dejavniki in motivi, prav tako pa se tudi načini izvršitve davčnih utaj med seboj razlikujejo, vendar je vsem davčnim utajam skupno to, da davčni zavezanci z utajo davka zasledujejo premoženjsko korist. Davčnim zavezancem pomeni izpolnitev davčne obveznosti namreč zgolj breme, za izpolnitev katere ne prejmejo nobene protistoritve od države. Po drugi strani pa država zbira javne prihodke skoraj izključno iz naslova davkov in tako poskuša z davčnim nadzorom čim bolj omejiti davčne utaje. Eden izmed institutov, ki bi naj davčne zavezance spodbudil k prostovoljnemu plačevanju davkov, je samoprijava. S samoprijavo davčni zavezanci kasneje ugotovljene nepravilnosti v davčnih napovedih in davčnih obračunih sporočijo davčnemu organu. Navedeno ima za posledico, da se davčni zavezanec izogne sankciji za davčni prekršek, država pa pobere dodaten davek, kar vsekakor pozitivno vpliva na državni proračun.
Ključne besede: DAVEK, DAVČNA UTAJA, DAVČNI NADZOR, SAMOPRIJAVA
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 5146; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (498,19 KB)

2.
POVEZAVA TRANSFERNIH CEN IN OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI S PRIKRITIM IZPLAČILOM DOBIČKA IN NJEN VPLIV NA DAVČNO OSNOVO POVEZANIH OSEB
Ana Oblak, 2010, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo sem želela predstaviti pomembnost pravilnega oblikovanja transfernih cen in obresti med povezanimi osebami, kar vpliva na dvoje: na eni strani na davčno osnovo povezanih oseb in s tem posledično tudi na višino davčne obveznosti, na drugi strani pa razmerje med transfernimi cenami in obrestnimi merami, ki niso enake primerljivim tržnim cenam oziroma priznanim obrestnim meram, predstavlja eno izmed najbolj očitnih in najpogostejših pojavnih oblik prikritega izplačila dobička. Glavni cilj, ki ga zasledujejo določbe o transfernih cenah, je v prilagajanju davčne osnove povezanih oseb, kar pa absolutno velja samo za tiste povezane osebe, izmed katerih je ena oseba nerezident. V domačih transakcijah določbe o obveznosti prilagajanja davčne osnove veljajo samo v treh taksativno določenih primerih, kar za poslovanje rezidentov v okviru nacionalnih transakcij pomeni občutno manjše administrativno, pa tudi računovodsko in finančno breme. Povezava med transfernimi cenami in obrestmi med povezanimi osebami s prikritim izplačilom dobička je v tem, da transferne cene, ki so višje oziroma nižje od tržnih, in obrestne mere, ki so višje oziroma nižje od priznanih obrestnih mer, ponavadi pomenijo, da gre za prikrito izplačilo dobička. Kot prikrito izplačilo dobička je opredeljeno vsako nadomestilo, ki ga ena oseba zagotovi drugi, z njo povezani osebi, pri tem pa cena te transakcije ni skladna s primerljivimi tržnimi cenami oziroma priznanimi obrestnimi merami, vendar zakon, ko opredeljuje posamezne vrste teh nadomestil, z besedico »zlasti« daje vedeti, da je razlika med primerljivo tržno ceno in transferno ceno oziroma priznano in zaračunano obrestno mero (skoraj) vedno prikrito izplačilo dobička. Po drugi strani pa nam besedica »zlasti« pove, da vsakršno neskladje transfernih cen s tržnimi oziroma obračunanih obrestnih mer s priznanimi še ne pomeni prikritega izplačila dobička, bo pa moral zavezanec, v primeru takšne zahteve s strani davčnih organov, to dokazati oziroma razliko v cenah utemeljiti (še posebej to velja pri obrestnih merah, ko zavezanec lahko dokazuje utemeljenost višine obračunanih oziroma plačanih obrestnih mer s tem, da dokaže, da bi prav takšne obrestne mere dosegel na trgu, torej pri poslovanju z nepovezanimi osebami). Vpliv na davčno osnovo je tako pri transfernih cenah kot prikritem izplačilu dobička enak: prikrita izplačila dobička ne sodijo med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da je potrebno ta znesek izključiti iz upoštevanih odhodkov in davčno osnovo povečati za njegov znesek, prilagoditev davčne osnove pa je potrebno izvesti tudi iz naslova transfernih cen pri povezanih osebah — prihodke in odhodke je potrebno uskladiti s primerljivimi tržnimi cenami. Razlika glede oblikovanja davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička in transfernih cen je vidna v tem, da se mora povečanje davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička izvesti v vsakem primeru, tudi ko gre za poslovanje med rezidenti, medtem ko se prilagajanje davčne osnove med povezanimi osebami iz naslova transfernih cen in obrestnih mer v prvi vrsti izvaja samo v primeru mednarodno povezanih oseb (v primeru povezanih oseb rezidentov pa samo v zakonsko določenih primerih).
Ključne besede: povezane osebe, transferne cene, obresti med povezanimi osebami, prikrito izplačilo dobička, davčna osnova povezanih oseb
Objavljeno: 17.01.2011; Ogledov: 3334; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
VARSTVO POTROŠNIKOV IZ NASLOVA GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI: PREGLED PRAVNE UREDITVE S SODNO PRAKSO
Primož Matela, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj potrošnikovega tržnega nastopanja je v pridobitvi določenega blaga, določene kakovosti in za določeno ceno, pravo pa naj zagotovi, da bo potrošnik to blago prejel v takšni kvaliteti in s takšnimi lastnostmi, da ne bo po nepotrebnem trpela njegova kakovost in varnost. Garancija za brezhibno delovanje stvari zagotavlja potrošniku, da bo stvar v garancijskem roku delovala brezhibno. Ker je garancija predvsem rezultat industrijske revolucije in ne izčrpne zgodovine kot npr. jamčevanje za stvarne napake, je potrošnikovo pomanjkljivo poznavanje pravic pogosto razlog za izkoriščanje in posledično za (ne)potrebne pravne spore in konfliktne situacije. Nesprejemljivo pa je, da bi pravno varstvo podleglo nepoznavanju, napačni interpretaciji ali celo zavajanju s strani njegovega primarnega nosilca – države. Prav zaradi navedenega je bil nesprejem novele ZVPot-E z vidika zagotavljanja popoln(ejš)ega pravnega varstva nujna in logična posledica napačnega razumevanja osnovnih pravil in načel, na katerih temelji evropsko pravo in njegovo varstvo potrošnikov.
Ključne besede: varsto potrošnikov, garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, zakon o varstvu potrošnikov, novela ZVPot-E, direktiva 44
Objavljeno: 22.04.2011; Ogledov: 3076; Prenosov: 614
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

4.
DAVČNE IMPLIKACIJE DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA Z VIDIKA SLOVENSKE DAVČNE ZAKONODAJE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRŽAVAMI EU
Gašper Marc, 2011, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je prikazati z davčnega vidika prednosti dolžniškega financiranja pred lastniškim financiranjem. Dolžniško financiranje pomeni izposojo denarja iz zunanjih virov z obveznostjo plačila glavnice in obresti po dogovorjeni stopnji. Čeprav imajo omenjeni pogoji izposoje negativen prizvok, se podjetja največkrat odločajo za financiranje svojega poslovanja z dolžniškim financiranjem, kljub temu da bodo v svoji bilanci stanja izkazovala dolg. V finančni terminologiji je financiranje z dolgom največkrat omenjeno kot financiranje z vzvodom (leverage v ZDA in gearing v VB) . Financiranje z dolgom pomeni največkrat izposoja finančnih sredstev v banki, toda zaradi davčnih ugodnosti je lahko to tudi izposoja pri povezanih osebah (matični družbi, družina itd.). Medtem ko pri lastniškem financiranju gre za vlaganje finančnih sredstev iz notranjih virov oziroma vlaganje finančnih sredstev s strani lastnikov.Glavna prednost dolžniškega financiranja z davčnega zornega kota je, da so obresti kot strošek dolžniškega financiranja odbitna postavka za davčne namene, medtem ko dividende kot strošek lastniškega kapitala niso. Podjetja lahko dolg uporabijo kot davčni ščit (obrestni davčni ščit), in to zaradi obresti, ki za davčne namene pomenijo davčno priznan odhodek. Tako lahko dolg pomeni davčni ščit, ker zmanjšuje davčno osnovo. Vrednost davčnega ščita pa je odvisna od davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb pri posojilojemalcu (višja bo davčna stopnja, večja bo vrednost davčnega ščita).
Ključne besede: Lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčni vidik financiranja, transferne cene, povezane osebe, tanka kapitalizacija, obrestni davčni ščit, davek po odbitku, mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja (KIDO), prednosti in slabosti dolžniškega financiranja.
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 2464; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (775,42 KB)

5.
CENITEV DAVČNE OSNOVE NEPOJASNJENIH DOHODKOV FIZIČNE OSEBE
Matija Maučec, 2012, magistrsko delo

Opis: Cenitev davčne osnove fizične osebe je specifični ugotovitveni davčni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in okoliščine, ki omogočajo davčnemu organu, da določi s pomočjo izbrane metode verjetno davčno osnovo, na osnovi katere odmeri davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama zakonska podlaga za cenitev davčne osnove fizične osebe je določena v petem odstavku 68. člena ZDavP-2 kot samostojna določba in je hkrati edina zakonska podlaga za to vrsto odmere davka v posebnih primerih, v katerih se prepletajo tako materialne kot procesne določbe. Davčni organ lahko odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 pod pogojem, če je seznanjen s precejšnjim nesorazmerjem med zavezančevim premoženjem, sredstvi ali porabo sredstev in njegovimi napovedanimi dohodki pri določeni fizični osebi. Da bi davčni organ lahko izpolnil navedeni zakonsko predpisani pogoj, mora uvesti pred samim davčnim postopkom eno izmed vrst davčnega nadzora, to je davčno preiskavo, v kateri ugotavlja obstoj pogoja »precej« tudi s pomočjo Poziva za prijavo premoženja, določenega v 69. členu ZDavP-2, ki predstavlja sredstvo oz. instrument za pravno podlago odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Če davčni organ ugotovi v davčni preiskavi obstoj pogoja precej (ali če ga ne ugotovi), uvede (ali ne uvede) davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, v katerem s pomočjo izbrane metode ugotavlja obstoj (ali neobstoj) davčne osnove in na taki osnovi odmerja davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Sama določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 predstavlja sredstvo, katerega namen bi naj bila dosledna izpeljava načela enakosti in pravičnosti obdavčitve ter načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo zavezanca za davek.
Ključne besede: Cenitev, davčni zavezanec – fizična oseba, davčna osnova, davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, davčna načela, davčna preiskava, davčni nadzor, davčni nadzor davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, metode cenitve davčne osnove.
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 3925; Prenosov: 742
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Pravna problematika obdavčitve nepremičnin: primerjava nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nepremičninskega davka
Nikita Zatler, 2015, diplomsko delo

Opis: Nepremičnine so predmet različnih dajatev, ki pa jih glede na namen obdavčitve uvrščamo v dva temeljna sistema. Eden temelji na obdavčitvi prenosa lastništva, oziroma pridobitvi lastništva, medtem ko drugi obdavčuje posedovanje nepremičnin. V sistem, ki obdavčuje posest nepremičnin, lahko razvrstimo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter davek na nepremičnine, ki pa v Slovenijo trenutno še ni uveden. Davek na nepremičnine je dajatev, ki se v Slovenijo uvaja že vrsto let. Zadnji poskus uvedbe nepremičninskega davka je bil decembra v letu 2013 s sprejetjem Zakona o davku na nepremičnine, ki pa je bil z ustavno odločbo razveljavljen. Ta zakon bi poenotil sistem obdavčitve nepremičnin v Sloveniji, ter v izogib dvojni obdavčitvi in preveliki obremenitvi davčnih zavezancev, odpravil nekatere dajatve z naravo davka na nepremičnine, oziroma davke, ki obdavčujejo posest nepremičnin. Kljub temu, da lahko že v kratkem pričakujemo uvedbo novega davka na nepremičnine in sprejetje novega modificiranega zakona, je trenutno veljaven sistem obdavčenja nepremičnin še vedno aktualen, saj lahko vidimo, da proces uvedbe novega davka traja že več kot desetletje. Prav zato je primerno, da podrobneje preučimo obe dajatvi, saj se porajajo vprašanja o značilnostih, razlikah ter skupnih točkah teh dveh dajatev.
Ključne besede: davek, davek na nepremičnine, obdavčitev nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obdavčitev posesti nepremičnin, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna stopnja
Objavljeno: 13.05.2016; Ogledov: 490; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (634,24 KB)

7.
OPTIMIZACIJA DAVČNE OSNOVE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV IN USTREZNA SHEMA DAVČNIH OLAJŠAV
Janja Švajger, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana optimizacija davčne osnove gospodarskih subjektov in struktura davčnih olajšav. Zakon o davku od dohodkov pravih oseb in s tem tudi davčne olajšave so se v zadnjih letih veliko spreminjale. Vsekakor pa so davčne olajšave tema, kateri bi moralo vsako podjetje, ne glede na velikost in področje delovanja, posvečati veliko pozornosti, da bi bilo kar se da uspešno pri planiranju svoje davčne obveznosti oziroma optimiranju le-te. V nalogi je prikazana shema davčnih olajšav v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Za optimizacijo davčne osnove je potrebo izpolnjevanje številnih pogojev, ki so v nalogi podrobno analizirani. Na osnovi konkretnih primerov malih, srednjih in velikih družb so narejeni izračuni, iz katerih je razvidno, kakšne možnosti optimizacije davčne osnove so imeli gospodarski subjekti v skladu s prejšnjo zakonodajo in kakšne možnosti davčne optimizacije imajo po uvedbi ZDDPO-2. S pomočjo podatkov o plačilih za investicije in intenzivnosti vlaganj v raziskave in razvoj je v nalogi prikazan vpliv davčnih olajšav na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. Investicijsko olajšavo ima čedalje manj držav, na drugi strani pa je že večina držav, tako v EU kot izven, uvedla olajšavo za raziskave in razvoj in jo vse bolj povečuje. V nalogi je narejen komparativni pregled le-te v izbranih državah, še posebej in bolj podrobno pa so predstavljene davčne olajšave in pogoji za uveljavljanje olajšav v Veliki Britaniji, s primerjavo s slovensko davčno zakonodajo. Naloga vključuje tudi konkreten primer optimizacije davčne osnove in uveljavljanja davčnih olajšav v izbranem podjetju, s pomočjo katerega so se pokazala konkretna vprašanja in dileme, s katerimi se podjetje sooči, ko uveljavlja davčne olajšave in pripravlja obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Vse navedeno pa je bila osnova za podane predloge sprememb davčne zakonodaje na področju davčnih olajšav, ki bi morebiti lahko pripomogla k doseganju ciljev po razbremenitvi davčnih zavezancev in povečanju vlaganj v raziskave in razvoj in s tem večji konkurenčnosti slovenskih podjetij.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, davčne spodbude, davčne olajšave, pogoji za uveljavljanje olajšav, efektivna stopnja, investicije, raziskave in razvoj, davčna osnova, davčna optimizacija, poslovne odločitve podjetij, davčni obračun
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 2668; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
DAVČNI VIDIKI PREKARNEGA DELA V SLOVENIJI
Tina Gubenšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo pisali o prekarnem delu v Sloveniji. Opredelili bomo pojem ''prekarno delo'' in našteli različne oblike prekarnega dela v Sloveniji. Za primerjavo bomo pisali tudi o oblikah prekarnega dela v drugih državah ter o migrantih, ki so po našem mnenju najbolj izpostavljena skupina t. i. prekarnih delavcev. Nato se bomo osredotočili na davčne vidike teh oblik dela. Najprej bomo predstavili pravne podlage za obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela. Pravna podlaga je lahko dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke in koncesije. Z lastnimi izračuni bomo prikazali obdavčitev posameznih oblik prekarnega dela in stroške delodajalca, ki jih ima s t. i. prekarnim delavcem. Na podlagi izračunov bomo primerjali stroške delodajalca pri različnih oblikah dela in prikazali, kako obdavčitev posameznih oblik dela vpliva na stroške delodajalca. Podali bomo predloge ukrepov na področju davčne zakonodaje, ki bi po našem mnenju lahko preprečili anomalije pri obdavčitvi dela fizičnih oseb.
Ključne besede: prekarno delo, prekarni delavec, davčni vidiki prekarnega dela, obdavčitev dela, dohodnina, prispevki za obvezno socialno zavarovanje, posebni davek na določene prejemke, koncesije, stroški delodajalca
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1558; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Pojavne oblike davčnega izogibanja preko ugodnejših davčnih jurisdikcij
Tadeja Vomer, 2013, diplomsko delo

Opis: Posledica globalizacije je vedno večje zanimanje za offshore centre. Adam Smith je v svojem delu Bogastvo narodov že leta 1776 zapisal, da visoka obdavčitev prisiljuje ljudi, da selijo svoja podjetja v tista okolja, kjer bodo v večji meri deležni sadov svojega dela. Predvsem davčni načrtovalci želijo poiskati najbolj ugodna bančna in finančna središča, kjer bodo lahko zaradi ugodnih davčnih obveznosti znižali svoje stroške. Gre za države, ki so izven dosega domačega davčnega sistema in ki zaradi določenih ugodnosti privabiljajo vedno več tujega kapitala. Offshore področja omogočajo tudi popolno anonimnost podatkov in poslovanja in nemalokrat postanejo predmet zlorabe za pranje umazanega denarja ter nastanejo ugodne razmere za druge oblike organiziranega kriminala, ki letno prinašajo ogromne vsote denarja. Zaradi tega je vedno bolj dejavna Mednarodna organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki od offshore centrov zahteva večjo izmenjavo podatkov in ukinjanje anonimnosti. Kljub prizadevanju mednarodnih organizacij pa zanimanje za offshore centre še vedno raste in ker velja velika stopnja anonimnosti podatkov, je raziskovanje toliko težje, kar pa bi seveda uspešno rešili z ukinitvijo anonimnosti in pripomogli k temu, da offshore centri ne bi bili več zanimivi za pranje umazanega denarja.
Ključne besede: davčne oaze, offshore centri, vrste davčnih oaz, davčna struktrura, pranje denarja, škodljiva davčna konkurenca, davčno načrtovanje, davčna utaja, transferne cene.
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1065; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
PRAVNI POLOŽAJ ZAVEZANCA ZA DAVEK S POUDARKOM NA PRAVNI VARNOSTI
Suzana Cvikl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker me davčno pravo zelo zanima, sem si izbrala za temo mojega diplomskega dela predstavitev pravnega položaja zavezancev za davek s poudarkom na pravni varnosti. Načelo pravne varnosti je nezapisano ustavno načelo, ki je pomembno v davčnem pravu že pri samem sprejemanju oziroma spreminjanju predpisov, kakor tudi pri njihovem izvajanju, to je v davčnem in sodnem postopku. Kot je razvidno iz mojega zaključnega dela se problematika pravne varnosti izraža v nemoči davčnih zavezancev s pravnimi sredstvi, v zavlačevanju postopka in s tem kreditiranjem države (vračilo davka), ponekod v nejasnih davčnih predpisih, katere razlaga Davčna uprava preko pojasnil in mnenj na spletni strani, v problematiki sklepov v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki postanejo le formalno pravnomočni in omogočajo ponovni pregled vse do zastaranja, pogoste so kršitve sojenja v razumnem roku, nadalje imamo premalo izobraženih davčnih sodnikov in različne interpretacije sodb Sodišča EU kot posledica, da sodniki skoraj ne uporabljajo instituta predhodnega odločanja ob upoštevanju dejstva, da smo članica EU že 9 let. Sodišča so preobremenjena, po Zakonu o sodiščih davčne zadeve pri reševanju tudi nimajo prednosti. Morda bi se morali zgledovati po Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je rešitev za sodne zaostanke našlo v tako imenovanih pilotskih sodbah. K okrepitvi pravne varnosti med drugim predlagam skladno s 126. členom Ustave Republike Slovenije ustanovitev specializiranega finančno-davčnega sodišča.
Ključne besede: pravna varnost, zavezanec za davek, pravnomočnost, pravna sredstva, sklep, specializirano finančno-davčno sodišče, sojenje v razumnem roku, institut predhodnega odločanja.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1546; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (847,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici