| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju
Špela Mar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Medijska pismenost digitalnih priseljencev v odnosu do rabe spletnega družbenega omrežja facebook
Pia Prebevšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali medijsko pismenost digitalnih priseljencev v povezavi s spletnim družbenim omrežjem Facebook. Gre za starejše uporabnike, ki s temi tehnologijami niso odraščali in se zato pogosto soočajo s težavami pri njihovi uporabi. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kako pogosto digitalni priseljenci uporabljajo Facebook, kaj jih pri tem motivira ter kako poznajo in uporabljajo njihove funkcionalnosti. Prav tako smo izmerili njihovo medijsko pismenost prek samoocene in ustreznega merskega instrumenta. Rezultati so pokazali, da le tip motivacije 'nadzor nad aktivnostmi otrok/bližnjih' napoveduje samooceno medijske pismenosti, medtem ko ostali tipi motivacij ne napovedujejo samoocenjene oziroma ocenjene medijske pismenosti. Prav tako so rezultati pokazali, da število ur dnevne uporabe družbenega omrežja Facebook ne vpliva na samoocenjeno oziroma ocenjeno medijsko pismenost, a da imajo tisti digitalni priseljenci, ki uporabljajo Facebook dve leti ali manj, nižjo samoocenjeno in ocenjeno medijsko pismenost kot tisti, ki ga uporabljajo več kot pet oziroma več kot deset let. Rezultati so pokazali tudi, da večina anketiranih digitalnih priseljencev ne naredi nič, ko naleti na objavo z vprašljivo kredibilnostjo, in da so precej previdni pri sprejemanju prošenj za prijateljstvo. Naši rezultati lahko služijo pri pripravi izobraževanj ali kot osnova za proučevanje medijske pismenosti oziroma proučevanje povezave med medijsko pismenostjo in drugimi družbenimi omrežji.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena omrežja, Facebook, digitalni priseljenci
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

3.
Združevanje igrifikacije in mešane resničnosti v sodobnem oglaševanju
Monika Zorko, 2020, magistrsko delo

Opis: Učinkovito oglaševanje je zaradi velike količine konkurenčnih oglasov postalo težka naloga. Pri tej nalogi nam lahko pomaga sodobna tehnologija. V magistrski nalogi raziskujemo neizkoriščen potencial, ki ga prinaša oglaševanje s pomočjo kombinacije igrifikacije in mešane resničnosti. S tem namenom smo izdelali prototip aplikacije ter iz njega ustvarili predstavitvene videoposnetke. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika o vplivu aplikacije ter dveh standardiziranih vprašalnikov o uporabnosti in uporabniški izkušnji. Ugotovimo da oglas, ki vsebuje mešano resničnost in igrifikacijo nekoliko izstopa od ostalega načina oglaševanja. Prav tako lahko takšen oglas dvigne stopnjo namena nakupa izdelka. Ugotovili smo tudi, da povezava med starostjo uporabnika in razumevanjem aplikacije ne obstaja. Za nadaljnje raziskovalce predlagamo raziskave, v katerih se primerja tradicionalno oglaševanje s predstavljenim načinom oglaševanja.
Ključne besede: igrifikacija, mešana resničnost, oglaševanje
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 172; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

4.
Pomen neverbalne komunikacije v medosebnem komuniciranju v času omejenega gibanja zaradi epidemije
Erna Kovačević, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili neverbalno komunikacijo v računalniško posredovani komunikaciji pri medosebnih odnosih v času, ko je gibanje omejeno. Izvedli smo natančen pregled in razlago osnovnih pojmov, kot so neverbalna, medosebna in računalniško posredovana komunikacija. V drugem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, ali obstaja razlika v pripisovanju pomena neverbalni komunikaciji pred in po času omejenega gibanja zaradi bolezni COVID-19, ter proučili pogostost uporabe posameznih komunikacijskih medijev in neverbalnih sredstev pred in v času epidemije. Ugotovili smo, da so se uporabniki začeli bolj zavedati pomena neverbalne komunikacije v času omejenega gibanja in se hkrati začeli bolj posluževati video klepeta in takojšnjega sporočanja, medtem ko je komuniciranje prek e-pošte ostalo skoraj nespremenjeno. Pogostost uporabe najbolj razširjenih neverbalnih nadomestkov v računalniško posredovani komunikaciji pa se ni spremenila.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, medosebna komunikacija, računalniško posredovana komunikacija, omejitev gibanja
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 300; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Zaznavanje ponarejenih videoposnetkov med mladimi uporabniki družbenih medijev
Tjaša Brglez, 2020, diplomsko delo

Opis: Družbeni mediji so postali vir informacij današnje družbe. Kljub temu da je njihov pojav prispeval k hitrejši komunikaciji in širjenju novic, se je potrebno zavedati tudi pasti in nevarnosti, ki jih prinašajo s širjenjem lažnih vsebin. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri mladi v družbenih medijih zaznavajo ponarejene videoposnetke, ali obstaja povezava med resolucijo posnetkov in zaznavo ponarejenih posnetkov, kolikšna je stopnja zavednosti o ponarejenih posnetkih ter stopnjo vpliva ogleda ponarejenih videoposnetkov na zaupanje v novice v družbenih medijih. V ta namen smo pripravili in izvedli raziskovalno študijo s pomočjo spletnega vprašalnika. Dobljene rezultate smo statistično obdelali in analizirali. Ugotovili smo, da mladi v povprečju zaznajo 42,27 % ponarejenih videoposnetkov ter da obstaja močna povezanost med pravilno zaznavo in HD posnetki. Ugotovili smo tudi, da so osebe, ki poznajo ponarejene posnetke bolje seznanjene o zlorabah in posledicah le-teh ter da osebe, ki ne zaupajo v novice v družbenih medijih, zaznajo več ponarejenih posnetkov. Rezultati, pridobljeni s pomočjo te študije, lahko služijo za nadaljnje raziskave o zaznavanju ponarejenih posnetkov med uporabniki družbenih medijev.
Ključne besede: zaznava, ponarejeni videoposnetki, skrb
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (963,98 KB)

6.
Poznavanje pasti uporabe družbenih medijev med osnovnošolci v Pomurju
Valentina Sreš, 2019, magistrsko delo

Opis: Družbeni mediji so postali pomemben del današnje družbe, še posebej mlajših generacij med katerimi so tudi osnovnošolski otroci iz Pomurja. Kljub temu, da sta njihov pojav in razvoj doprinesla veliko prednosti, se je potrebno zavedati tudi njihovih pasti, ki lahko močno vplivajo na uporabnike. Pričujoče magistrsko delo tako ugotavlja, kakšno je poznavanje pasti uporabe družbenih medijev med osnovnošolci v Pomurju. Najprej pregledamo literaturo, razjasnimo temeljne pojme in definiramo teoretični okvir. V nadaljevanju predstavimo sorodne študije in njihove ugotovitve ter izpostavimo njihove vrzeli v znanju. S pomočjo teoretičnega dela naloge se tako podrobneje seznanimo s temo raziskovanja in rezultati dosedanjih študij, kar nam pomaga pri načrtovanju raziskovalnega dela. V raziskovalnem delu izvedemo spletno anketo, katere rezultate statistično obdelamo in analiziramo. Ugotovimo, da je poznavanje pasti uporabe družbenih medijev treba obravnavati kot ločene konstrukte, na te pa različno vplivajo številni proučevani dejavniki. S pomočjo rezultatov ugotovimo, da se pomurski osnovnošolci njihovih pasti srednje dobro zavedajo. Pri odgovarjanju na raziskovalna vprašanja se opremo na empirične dokaze. Rezultati, dobljeni s pomočjo te študije, lahko prispevajo k boljšemu razumevanju raziskovane problematike in ustreznemu ozaveščanju, služijo pa lahko tudi nadaljnjim raziskovanjem o uporabi družbenih medijev.
Ključne besede: družbeni mediji, osnovnošolci, Pomurje
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 453; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (7,41 MB)

7.
Uporabniška vsebina kot orodje marketinških odnosov z javnostmi na spletu
Jakob Šuster, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje uporabniško vsebino na YouTube-u z vidika marketinških odnosov z javnostmi. Ugotovili smo, da video blog ali vlog, kot izrazit primer te vsebine, omogoča blagovnim znamkam in podjetjem številne priložnosti za oblikovanje mnenj njihovih ciljnih skupin. Izjemna gledanost in priljubljenost ustvarjalcev vlogov, t.i. vlogerjev, predstavljata njihovo izhodišče moči vplivanja. Plasiranje taktično usmerjenih sporočil skozi vloge je tako postalo del vsake gledalčeve izkušnje na YouTube-u, kar smo dokazali z analizo umeščanja izdelkov. Hkrati nas je zanimalo, ali obstaja podobnost v načinu ustvarjanja tovrstne vsebine in umeščanja izdelkov pri različnih vlogerjih. Odgovore in spoznanja na to smo našli v široki paleti preučenih sorodnih študij, ki smo jih povezali v splošen komunikacijski model vlogerja. Gre tudi za najpomembnejši rezultat našega raziskovanja, saj predstavlja osnovo za analizo vsakega vlogerja.
Ključne besede: družbeni mediji, marketinški odnosi z javnostmi, marketing, uporabniška vsebina, user-generated-content, YouTube, vlog, vloger, umeščanje izdelkov
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 516; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

8.
Primerjalna analiza nastopov največjih televizijskih osebnosti slovenske televizije
Tjaša Koder, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza nastopa dveh voditeljev razvedrilnih oddaj na komercialni televiziji. Analizirani sta bili besedna in nebesedna komunikacija voditeljev Vida Valiča in Petra Polesa v oddajah Slovenija ima talent, Vid in Pero šov ter X Factor Slovenija, ki sta jih vodila skupaj. Preučevano je bilo, kakšne so podobnosti in razlike v govoru in prvinah nebesedne komunikacije izbranih voditeljev. S pomočjo analize govora je bilo ugotovljeno, da voditelja uporabljata neknjižni pogovorni jezik, natančneje osrednjeslovenski oz. ljubljanski pogovorni jezik. Analiza mimike, gestikulacije in zunanjega videza je pokazala podobnosti v značilnostih nebesedne komunikacije pri obeh voditeljih. Ugotovljeno je bilo tudi, da se voditelja precej izražata skozi obrazne kretnje, ki pogosto nadomestijo besede. Najpogostejši obrazni izraz je smeh, njegova intenzivnost pa se spreminja glede na primernost v različnih položajih. Oba imata roke večino časa v gibanju. Oblečena sta v enaka, elegantna oblačila. Rezultati analize so lahko kot vodilo primerni za voditelje, ki televizijsko delo šele začenjajo, saj nazorno prikazujejo elemente, ki so pomembni za dober nastop. Hkrati so lahko pridobljeni rezultati uporabni za raziskovalce, ki bi v prihodnosti želeli raziskovati nebesedno in/ali besedno komunikacijo med voditelji ne le razvedrilnih, temveč tudi drugih vrst oddaj na komercialni in javni televiziji.
Ključne besede: komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, razvedrilne oddaje
Objavljeno: 02.07.2019; Ogledov: 2663; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Poročilo o izvedenih testih uporabnosti aplikacije telestiki
Irena Lovrenčič Držanič, Matjaž Debevc, Ines Kožuh, 2019, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: uporabne aplikacije, telestiki, izvajanje testov
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

10.
Program medijskega opismenjevanja učencev (10-15 let) Republike Hrvaške
Glorija Grbavac, 2018, magistrsko delo

Opis: Delo opisuje medijsko pismenost kot ključni del informacijske pismenosti, ki igra pomembno vlogo pri oblikovanju človeških sposobnosti – od kognitivnih do čustvenih. Zaradi svoje pomembnosti je bil zaradi priznanja slovenskega programa in priporočil Evropske komisije, Unesca in Unicefa pripravljen predlog za program medijske pismenosti, ki bi ga bilo dobro izvesti v Republiki Hrvaški, kjer še vedno ni obveznega programa medijske pedagogike. Predlog programa vključuje učence mesta Zagreb osnovnošolske stopnje izobrazbe, in sicer od četrtega do osmega razreda. Moduli, ki jih vsebuje programski predlog, so povezani z mediji in s socializacijo (modul 1), z etiko (modul 2) in s praktično delno medijsko analizo (modul 3). Module bo izvedli z didaktičnim pristopom strokovnjaki za medicino in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Da bi zagotovili udeležbo v programu, je izvedba programa popolnoma brezplačna; sofinancira jo organizator. S takšno potezo želimo javnost in vlado Republike Hrvaške opozoriti na pomen medijske pismenosti in nevarnosti, ki jih lahko ima, če ni del obveznega izobraževalnega programa. Nazadnje program predvideva povečanje zaposlenosti kot konec trenda »beg možganov«.
Ključne besede: mediji, pismenost, adolescence, izobraževanje, zaposlovanje
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 519; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici