1. Psihološka podpora pri procesu rehabilitacije pacientov s poškodbo hrbtenjačeAleksandra Jović, 2025, magistrsko delo Opis: Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače predstavljajo eno izmed najzahtevnejših
zdravstvenih stanj tako z vidika zdravljenja kot rehabilitacije. Psihološka podpora je
ključna komponenta celostne obravnave pacientov s poškodbo hrbtenjače, saj menimo,
da pomembno vpliva na njihov proces zdravljenja in okrevanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z izvedbo polstrukturiranih
intervjujev. Podatki so analizirani z metodo tematske analize. Pred začetkom so
pridobljena soglasja etične komisije ustanove in udeležencev. V raziskavo je bilo
vključenih deset oseb po poškodbi hrbtenjače. Povprečna starost udeležencev je znašala približno 44 let. Analiza je razkrila
glavno temo: vpliv psihološke podpore na uspešnost rehabilitacije. Podtemi sta se
nanašali na psihološko podporo po poškodbi, vključno z doživljanjem čustev in podporo
bližnjih, ter na podporo zdravstvenega osebja med hospitalizacijo in rehabilitacijo. Rezultati potrjujejo pomembnost psihološke podpore v rehabilitaciji oseb s
poškodbo hrbtenjače. Dostopnost podpore prispeva k večji motivaciji, optimizmu in
sodelovanju pacientov. Čeprav uspešnost rehabilitacije ni bila neposredno obravnavana,
so ključni dejavniki uspeha razvidni iz osebnih izkušenj in vedenjskih odzivov udeležencev. Psihološka podpora pomembno prispeva k uspešnejši rehabilitaciji oseb s
poškodbo hrbtenjače, kar poudarja potrebo po dodatnem usposabljanju zdravstvenega
osebja na tem področju.
Ključne besede: psihološka podpora, poškodba hrbtenjače, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (908,61 KB) |
2. Zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska klima na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra LjubljanaSrečko Kosec, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je bil raziskati zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu med zaposlenimi na Reševalni postaji UKC Ljubljana.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letu 2024/25 z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je zajemal enajst dimenzij organizacijske klime in enajst dejavnikov zadovoljstva pri delu. Vzorec so predstavljali zaposleni na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Rezultati so bili primerjani z nacionalno raziskavo SiOK za obdobje 2020-2022.
Rezultati: Zaposleni organizacijsko klimo zaznavajo pretežno pozitivno. Najvišje ocenjene so bile dimenzije notranji odnosi, odnos do kakovosti in organiziranost. Največje zadovoljstvo je bilo izraženo pri stalnosti zaposlitve, odnosih s sodelavci, neposrednem nadrejenem in samem delu. Kot področja z večjim potencialom za izboljšave so izstopali zadovoljstvo s plačo, delovni pogoji in strateško komuniciranje.
Razprava in zaključek: Primerjava z raziskavo SiOK kaže na stabilno zaznavo organizacijske klime in zadovoljstva pri delu skozi čas, z manjšimi nihanji med dimenzijami. Predlogi zaposlenih poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju motivacije, notranje komunikacije, strokovnem izpopolnjevanju ter izboljšanju delovnih pogojev. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben prispevek akademski skupnosti in klinični praksi, saj izpostavljajo področja, kjer je mogoče z ustreznimi ukrepi vplivati na zadovoljstvo zaposlenih, kakovost dela in posledično na kakovost zdravstvenih storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, zdravstveni delavci, Reševalna postaja UKC Ljubljana, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,40 MB) |
3. Nujna medicinska pomoč pri poškodovancu z opeklinamiInja Dokl, 2025, diplomsko delo Opis: Opekline sodijo med najpogostejše poškodbe na svetu in predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj zahtevajo takojšnjo in strokovno oskrbo. Nujna medicinska pomoč ima ključno vlogo pri prvotni obravnavi opečencev, kar pomembno vpliva na izid zdravljenja in zmanjšanje zapletov, kot so hipovolemični šok, inhalacijske poškodbe in okužbe.
V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda pregleda znanstvene in strokovne literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Medline in ScienceDirect z vnaprej določenimi vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Pregled raziskav smo predstavili z uporabo diagrama PRISMA.
V končno analizo je bilo vključenih osem kvantitativnih raziskav. Po hierarhiji dokazov vse spadajo v nivo pet, med neeksperimentalne ali opazovalne raziskave. Značilnosti vseh raziskav smo predstavili v tabeli. Najpogostejši ukrepi nujne medicinske pomoči pri opeklinah vključujejo endotrahealno intubacijo, aplikacijo kisika, nastavitev intravenske kanile, nadomeščanje tekočin in uporabo analgetikov.
Učinkovita prva pomoč in zgodnje strokovne intervencije so ključne za zmanjšanje umrljivosti in izboljšanje prognoze opečencev. Ko se opečejo mlajše osebe, imajo več možnosti za preživetje. Prav tako je pri mlajših nižji odstotek telesne površine. Omejitve raziskave vključujejo malo raziskav višjega nivoja dokazov in geografske razlike v dostopnosti nujne medicinske pomoči. Prav tako priporočamo bolj konsistentno zapisovanje vseh izvedenih ukrepov pri poškodovancih z opeklinami.
Ključne besede: opekline, poškodovanec, nujna medicinska pomoč, opečenec
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (914,09 KB) |
4. Primerjava učinkovitosti mehanskih naprav autopulse in lucas pri izvedbi stisov prsnega košaNikolaj Pavlič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj je eden vodilnih vzrokov smrti v sodobni družbi. Za preživetje je ključno hitro prepoznavanje stanja in izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, kot so kakovostni stisi prsnega koša, zgodnja defibrilacija in umetno predihavanje. Ročno izvajanje stisov je fizično naporno in lahko vodi v utrujenost reševalcev, kar zmanjšuje učinkovitost. Zato so bile razvite mehanske naprave za stise prsnega koša.
Metode: V tem diplomskem delu smo pregledali strokovno literaturo in primerjali dve najpogosteje uporabljeni mehanski napravi –AutoPulse in LUCAS. Naprava LUCAS deluje s potisno palico, naprava AutoPulse pa uporablja širok prsni pas, ki se prilagodi obliki prsnega koša. Ocenjevali smo njuno učinkovitost, enostavnost uporabe in vpliv na izid oživljanja.
Rezultati: Obe napravi omogočata enakomerne in učinkovite stise prsnega koša ter izboljšujeta kakovost oživljanja. Razlikujeta se predvsem po enostavnosti uporabe in prilagodljivosti. Ugotovili smo, da mehanske naprave koristijo zlasti v primerih, kjer je ročno oživljanje oteženo ali nemogoče.
Razprava in zaključek: Uporaba mehanskih naprav lahko bistveno pripomore k boljšim izidom kardiopulmonalnega oživljanja, zlasti tam, kjer ročno oživljanje ni optimalno. Nadaljnji tehnološki razvoj in širša dostopnost teh naprav lahko v prihodnosti še povečata preživetje ob srčnem zastoju.
Ključne besede: mehanska naprava za oživljanje, lucas, autopulse, oživljanje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (806,06 KB) |
5. Stopnja umrljivosti po transkatetrski zamenjavi aorte zaklopke v primerjavi s kirurško zamenjavo aorte zaklopkeLucijan Bračko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Aortna stenoza (AS) je najpogostejši vzrok srčnega popuščanja v razvitih državah. Incidenca aortne stenoze s starostjo narašča in prizadene približno 10 % prebivalstva. Tradicionalno se AS zdravi s kirurško zamenjavo aortne zaklopke (SAVR), v zadnjih časih pa se vse več uporablja transkatetrska zamenjava aortne zaklopke (TAVR).
Metode: V zaključnem delu smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in ScienceDirect. Postopek iskanja literature smo prikazali s PRISMA-diagramom, rezultate smo prikazali z evalvacijsko in s sintezno tabelo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 raziskav. Rezultati so pokazali manjšo stopnjo umrljivosti po TAVR in višjo po SAVR. Slabosti SAVR posega so večje krvavitve, na novo nastala atrijska fibrilacija in akutne poškodbe ledvic. Slabosti TAVR so potreba po vsaditvi trajnega srčnega spodbujevalnika, aortna regurgitacija in žilni zapleti.
Razprava in zaključek: Za odločitev TAVR ali SAVR-poseg je potrebna celovita klinična ocena pacienta in sodelovanje kardiološkega tima za optimalno izveden poseg, ki omogoči pacientu kvalitetno življenje. Z napredkom tehnologije bo TAVR predstavljal večkrat izbrano alternativo SAVR-posegu.
Ključne besede: aortna stenoza, TAVR, SAVR, stopnja umrljivosti
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (952,40 KB) |
6. Vpliv izgorelosti na kakovost življenja zaposlenih v nujni medicinski pomočiKaja Rožman, 2025, diplomsko delo Opis: Izgorelost predstavlja pomemben izziv vseh zdravstvenih delavcev, še posebej zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Izgorelost velja za enega od ključnih dejavnikov, ki imajo negativen vpliv na kakovost življenja, saj zmanjšuje duševno in fizično dobro počutje ter splošno življenjsko ravnovesje. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv izgorelosti na kakovost življenja zaposlenih v nujni medicinski pomoči.
Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Znanstveno literaturo smo iskali ročno in v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so: CINAHL, PubMed, Web of Science. Potek iskanja literature je predstavljen s pomočjo PRISMA diagrama.
V zaključno delo je vključenih šest člankov. Raziskave kažejo, da je izgorelost visoko prisotna v tej poklicni skupini, pri čemer so zaposleni z višjo stopnjo izgorelosti poročali o slabšem duševnem in telesnem zdravju, slabši kakovosti spanja in simptomih depresije. Prav tako je izgorelost povezana z manjšim zadovoljstvom in povečanim tveganjem za varnostne zaplete pri delu.
Izgorelost pomembno vpliva na nižjo kakovost življenja zaposlenih, kar pa ne vpliva le na njihovo dobrobit, temveč tudi na varnost pacientov in delovanje celotnega zdravstvenega sistema. Zato je potreba po ciljno usmerjenih strategijah za preprečevanje izgorelosti, kot so izboljšanje delovnih pogojev, psihološka podpora in uravnotežen delovni čas.
Ključne besede: Izgorelost, kakovost življenja, nujna medicinska pomoč, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,05 MB) |
7. Vsebinska relevantnost navidezne resničnosti za učenje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebeGašper Ajd, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Vsako leto zaradi nenadnega srčnega zastoja umre 17,9 milijona ljudi. S pravilnim in hitrim pristopom lahko zmanjšamo posledice nenadnega srčnega zastoja, pri čemer je eden od ključnih ukrepov izobraževanje o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) odrasle osebe. Uporaba navidezne resničnosti (NR) pri tem izobraževanju lahko dodatno izboljša učinkovitost in dostopnost učenja.
Metode: Izvedli smo vsebinsko analizo aplikacij, razvitih za učenje TPO osebe v NR. Za slednje smo uporabili očala za NR in Evropske smernice za izvajanje TPO odrasle osebe.
Rezultati: V končno ocenjevanje smo vključili 14 NR aplikacij, za katere smo ugotovili, da so v povprečju dosegle 8,9 od 17 (52,5 %) točk. Najboljše ocenjena NR aplikacija je dosegla 14 od 17 (82,4 %) točk. To je bila Virtual life support evaluation version (VR Lab, Nizozemska). Najslabše ocenjena NR aplikacija pa je dosegla 0 točk. To je bila WAR-CPR (Arafa Yoncalik, Belgija).
Razprava in zaključek: Rezultati naše raziskave kažejo, da NR aplikacije, vključene v raziskavo, trenutno še niso dovolj razvite, da bi lahko nadomestile klasične metode učenja TPO odrasle osebe, saj ne sledijo Evropskim smernicam za izvajanje TPO odrasle osebe. Posledično ne morejo služiti kot samostojno orodje za učenje TPO odrasle osebe.
Ključne besede: Učenje, temeljni postopki oživljanja odrasle osebe, navidezna resničnost, aplikacije, relevantnost
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (938,50 KB) |
8. Učinkovitost uporabe lifevac sukcijskega pripomočka in sesalnika pri odstranitvi tujka iz dihalne potiMaj Kraševec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zadušitve so nujni pojav, ki zahteva takojšnjo pomoč, ki v Evropi temelji na smernicah Evropskega združevanja za reanimacijo. V literaturi so zapisane številne alternative za odstranjevanje tujka iz dihalne poti, ena od njih sta LifeVac sukcijski pripomoček in sesalnik z nastavkom in obrazno masko.
Metode: Izvedli smo eksperiment, v katerem so sodelovali študenti zdravstvene nege. Izvedli smo dva scenarija, ki sta potekala v simuliranem okolju. Žrtev v obliki simulacijske lutke je bila v enem prostoru, LifeVac sukcijski pripomoček in sesalnik z nastavkom in obrazno masko pa v drugem. Ocenjevali smo hitrost in število potrebnih sukcij z LifeVac sukcijskim pripomočkom in sesalnikom z nastavkom in obrazno masko posebej.
Rezultati: Sodelovalo je 23 študentov zdravstvene nege. Pri odstranitvi tujka iz dihalne poti je bil LifeVac sukcijski pripomoček uspešen v 91 % (21/23), sesalnik z nastavkom in obrazno masko pa v 96 % (22/23). Povprečna hitrost odstranitve tujka iz dihalne poti pri uporabi LifeVac sukcijskega pripomočka je 20,8±8,2 sekunde, pri sesalniku z nastavkom in obrazno masko pa 38,4±8,7 sekunde. Povprečno je LifeVac sukcijski pripomoček za odpravo tujka potreboval dve sukciji, sesalnik z nastavkom in obrazno masko pa eno.
Razprava in zaključek: Študenti zdravstvene nege so izrazili večje zadovoljstvo z uporabo LifeVac sukcijskega pripomočka. Menimo, da bi bilo smiselno obe alternativi vključiti v domače okolje, vendar so za to potrebne dodatne raziskave.
Ključne besede: LifeVac, sesalnik, tujek, dihalna pot, sukcija
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (922,81 KB) |
9. Učinek rdečega kvasnega riža pri uravnavanju hiperholesterolemijKatarina Bevc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hiperholesterolemija predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, ki so glavni vzrok smrti po vsem svetu. Zdravljenje običajno temelji na farmakoloških pristopih, kot so statini, vendar ti pogosto povzročajo neželene učinke. Rdeč kvasni riž (RYR), uveljavljen kot naravni prehranski dodatek, vsebuje monakolin K, ki je strukturno enak lovastatinu. Namen raziskave je bil raziskati možnost obvladovanja hiperholesterolemij z uživanjem rdečega kvasnega riža, ki je predstavljen kot alternativa vsem dobro poznanim statinom.
Metode: Zaključno delo je napisano na podlagi deskriptivne metode dela. Relevantno strokovno literaturo smo pridobili, analizirali oziroma pregledali iz naslednjih mednarodnih priznanih podatkovnih baz: PubMed, Sage, ScienceDirct, CINAHL Ultimate. Izvedli smo pregled literature, ki smo jo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama.
Rezultati: V raziskavo smo vključili sedem randomiziranih kliničnih raziskav, ki so pokazale, da RYR pomembno znižuje holesterol LDL, skupni holesterol in trigliceride z minimalnimi neželenimi učinki. Učinkovitost se poveča v kombinaciji z drugimi spojinami, kot sta berberin in polifenoli.
Zaključek: Rdeč kvasni riž predstavlja obetavno naravno alternativo za obvladovanje hiperholesterolemij. Njegova širša uporaba zahteva nadaljnje raziskave in večjo ozaveščenost javnosti o njegovih prednostih.
Ključne besede: rdeč kvasni riž, statini, hiperholesterolemija, lipidi, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (978,63 KB) |
10. Perception of personal participation of the nurses in resuscitation procedures : a qualitative studyAnton Koželj, Maja Strauss, Vita Poštuvan, Anže Strauss Koželj, Matej Strnad, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Background and Objectives: Resuscitation is one of the most stressful tasks in emergency medicine. The participation of nurses in this procedure can have specific effects on them. In this research, we wanted to find out what these effects are.
Materials and Methods: A qualitative approach by conducting semi-structured interviews was used, and a thematic data analysis of the recorded interviews was carried out. The collected data were transcribed verbatim, with no corrections to the audio recordings. The computer program ATLAS.ti 22 was used for the qualitative data analysis.
Results: Eleven male registered nurses were interviewed, with an average of 18.5 years of experience working in a prehospital environment (max. 32/min. 9). A total of 404 min of recordings were analyzed, and 789 codes were found, which were combined into 36 patterns and 11 themes. As the most stressful situations, the interviewees pointed out the resuscitation of a child, familiar persons, conflicts with the environment, conflicts within the resuscitation team, nonfunctioning or insufficient equipment, complications during resuscitation, and resuscitating a person only for training. As positive effects, the interviewees cited successful resuscitations or their awareness that, despite an unsuccessful resuscitation, they did everything they could.
Conclusions: Participation in these interventions has a specific positive or negative impact on the performers. The interviewees shared the opinion that they can cope effectively with the adverse or stressful effects of resuscitation. Yet, despite everything, they allow the possibility of subconscious influences of this intervention on themselves.
Ključne besede: resuscitation, personal experiences, paramedics, prehospital environment
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (307,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
