| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 166
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje prve pomoči pri otrocih tabornikih
Kaja Koželjnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Prva pomoč (PP) je znanje, ki bi se ga moralo naučiti čim več ljudi. V Sloveniji se to znanje ne pridobiva v šolah, zato otrokom ostane samo učenje v drugih obšolskih dejavnostih. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da so se otroci že sposobni učiti prvo pomoč od šestega leta naprej. Metode: Zanimalo nas je, kakšno znanje o prvi pomoči imajo otroci, ki so taborniki in obiskujejo zadnjo triado osnovne šole. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 58 otrok, ki obiskujejo sedmi, osmi ali deveti razred osnovne šole. Anketo smo izvajali v sodelovanju z različnimi taborniškimi rodovi v Sloveniji. Podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje otrok o prvi pomoči dobro, saj je bilo pri večini vprašanj pravilnih odgovorov več kot 70 %. Znanje sedmošolcev je v primerjavi z znanjem devetošolcev malo boljše. Vsi so poznali klicno številko za pomoč, prav tako jih je večina vedela, kaj prva pomoč sploh je. 96 % otrok bi pravilno preverilo dihanje, skoraj 80 % otrok pa bi oživljalo v pravilnem razmerju. Razprava in sklep: Učenje prve pomoči pozitivno vpliva na človekovo pripravljenost dajanja prve pomoči in je nujno potrebno, če želimo vzpostaviti varnejše okolje. Ugotovili smo, da imajo otroci kar nekaj znanja o prvi pomoči, vendar se ta znanja lahko še bolj nadgradijo.
Ključne besede: prva pomoč, poznavanje, otroci
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (980,78 KB)

2.
Vloga triažne medicinske sestre pri obravnavi bolnika s sepso
Miha Zadravec, 2021, diplomsko delo

Opis: Kljub učinkovitim antibiotikom za zdravljenje okužb, ki so osnova razvoja sepse, incidenca sepse v zadnjih desetletjih narašča. Smrtnost pri bolnikih s sepso je odvisna od tega, ali dovolj zgodaj prepoznamo znake in simptome sepse ter zagotovimo zgodnje in ustrezno zdravljenje, ki se velikokrat začne v urgentnem centru. V procesu sprejema bolnika v urgentni center predstavlja triaža pomemben del v procesu nudenja nujne medicinske pomoči. Hitra razvrstitev v triažo in pravilna določitev bolnikove resnosti bolezni omogočita pravočasni začetek terapevtskih posegov in izboljšata izid zdravljenja. To je še posebej pomembno, ker sepsa morda ni jasno razvidna, ko bolnik prispe na urgenco. Potreba po dodatnem izobraževanju o sepsi je nujno potrebna. MTS je potrebno prilagajati glede na obravnavane paciente, njihove lastnosti in izkušnje zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: sepsa, triaža, medicinska sestra, urgentni center
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (774,41 KB)

4.
Analiza zadovoljstva članov reanimacijskega tima z njihovim timskim delom, ter vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem
Sandi Žumer, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kardiopulmonalno oživljanje zahteva brezhibno sodelovanje med člani reanimacijskega tima in njihovim vodjo. Kakovost oživljanja je odvisna od učinkovitega usklajevanja tima, ki ga izboljša učinkovito vodenje. V magistrskem delu smo ugotavljali, kako so člani reanimacijskih timov zadovoljni s svojim timskim delom in vodenjem med kardiopulmonalnim oživljanjem po urgentnih centrih v Sloveniji. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, nanj je odgovorilo 188 anketiranih. Statistično obdelavo hipotez smo opravili s statističnim programom IBM SPSS, V25.0. Rezultati: Anketirani so izrazili veliko željo po dodatnem usposabljanju za vodenje kardiopulmonalnega oživljanja, kljub temu da so člani tima v večini zadovoljni z vodjo tima. Člani tima so pokazali veliko željo po »timskem pogovoru« po končani reanimaciji, po mnenju anketiranih se ti izvedejo v 50 % primerov oživljanj. Ugotovili smo, da glede na vrsto specializacije vodje tima obstajajo statistično pomembne razlike med člani v oceni zadovoljstva delovanja reanimacijskega tima (p
Ključne besede: Reanimacijski tim, bolnišnični srčni zastoj, kardiopulmonalno oživljanje, timsko delo, netehnične veščine.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem
Matej Mažič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

6.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev o prepoznavanju simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami
Petra Rebernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutna zastrupitev z nedovoljenimi drogami je življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje, ki zahteva dobro poznavanje simptomov in temu primerno takojšnje ukrepanje. Zato je pomembno, da zdravstveni delavci hitro prepoznajo simptome in so dovolj dobro usposobljeni na tem področju. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu diplomskega naloge smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela. Predstavili smo najpogostejše nedovoljene droge, opisali simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter navedli ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami ter kakšno je njihovo poznavanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči. Rezultati: Ugotovili smo, da je po mnenju zdravstvenih delavcev prepoznavanje simptomov akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami odvisno predvsem od vrste droge, s katero se pacient zastrupi. Analizi zbranih podatkov je pokazala, da imajo zdravstveni delavci zadostno znanje o ukrepih prve pomoči in nujne medicinske pomoči pri akutni zastrupitvi z nedovoljenimi drogami ter da dodatnega izobraževanja ne potrebujejo Razprava in sklep: Menimo pa, da bi zdravstveni delavci morali pridobiti več znanja o tem, kako prepoznati simptome akutne zastrupitve z nedovoljenimi drogami.
Ključne besede: prepovedane droge, prva pomoč, nujna medicinska pomoč
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (688,83 KB)

7.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (613,88 KB)

8.
Znanje reševalcev o mehanski ventilaciji bolnika v predbolnišničnem okolju
Domen Škoflanc, 2020, diplomsko delo

Opis: Mehanska ventilacija je pomemben proces pri oskrbi kritično bolne ali poškodovane osebe. Bolnik mora biti ves čas mehanske ventilacije opazovan iz strani reševalca, katerega glavna naloga je opazovanje ter preprečevanje zapletov mehanske ventilacije, monitoriranje bolnika ter asistenca zdravniku. Zato je znanje reševalcev izredno pomembno za dobro in kvalitetno oskrbo kritično bolnih oseb. Namen zaključnega dela je predstaviti vlogo, potek dela ter znanje reševalcev pri oskrbi bolnika na mehanskem ventilatorju.Za teoretični del zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa je bila uporabljena kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli anketiranje med reševalci na eni izmed reševalnih postaj severovzhodne Slovenije.Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje reševalcev ustrezno. Predvsem so dobro znanje pokazali pri vprašanjih iz prakse. Težavo smo pa zasledili pri poznavanju zapletov mehanske ventilacije, kjer so anketiranci morali zaplete našteti. Mehanska ventilacija je nepogrešljiva metoda ventiliranja kritično bolnih bolnikov. Od reševalcev se zahteva in pričakuje, da z ventilatorjem znajo ravnati kadar to od njih zahteva stanje bolnika.
Ključne besede: reševalne ekipe, kritično bolni, mehansko predihavanje, reševalno vozilo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (479,29 KB)

9.
Experiencing stress among nurses during resuscitation procedure and legal obligations for healthcare workers in Slovenia
Anton Koželj, Maja Strauss, Matej Strnad, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Nurses are always part of the team that performs resuscitation procedures. In this paper the authors explore the influence that resuscitation procedures on nurses who perform them. For data collection, the authors used a survey with a convenience sample of nurses who work in emergency settings. For statistical processing of data, the authors used the calculation of frequency, standard deviation, means, and median. Authors used Spearman's rank correlation coefficient and calculated the p-value. The respondents in the survey completed the Post-Code Stress Scale. The results show that the majority of the respondents experienced resuscitation cases as burdensome situations; however, the level of stress was moderate. Nurses still experience some physical and psychological symptoms during resuscitations.
Ključne besede: basic life support, advanced life support, workloads, resuscitation team, feelings, healthcare worker
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 80; Prenosov: 11
URL Povezava na datoteko

10.
Predoziranje z opioidi, prepoznavanje in oskrba ter vloga reševalcev na terenu
Aljaž Reisman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Predoziranje z opioidi je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, ki ga je treba pravočasno in ustrezno prepoznati, ter prizadeti osebi pravilno in pravočasno pomagati ter jo oskrbeti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko reševalcev se je že srečalo s predoziranjem z opioidi in opredeliti njihovo vlogo v procesu reševanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki in jih obdelali s pomočjo opisne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se je večina zaposlenih reševalcev na Nujni medicinski pomoči srečalo z osebo, ki je bila predozirana z opioidi. Najpogostejši opioid, s katerim so se reševalci srečali, je bil heroin. Le-ta še vedno predstavlja največji problem pri uživanju prepovedanih drog. Zabeležili so pa tudi nekaj primerov predoziranj z drugimi opioidi. Razprava in sklep: Podatki so pokazali, da se pri predoziranju z opioidi pojavijo številni resni zapleti. Vloga reševalcev na terenu je pri tovrstnih intervencijah bistvena. Zelo pomembno je na terenu uporabiti antidot nalokson, ki antagonizira učinke opioida in prepreči nadaljnje zaplete.
Ključne besede: opioidi, predoziranje, reševalci, oskrba
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (760,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici