Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 884; Prenosov: 121
Celotno besedilo (846,33 KB)