| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
Živa Vidic, 2021, magistrsko delo

Opis: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Odzivi vzgojiteljic na izstopajoče vedenje predšolskih otrok
Urška Gorjup Kokerić, 2021, magistrsko delo

Opis: Naloga naslavlja tematiko izstopajočega vedenja otrok v predšolskem obdobju. Pri tem izhajamo iz teze, da izstopajoče vedenje rezultira iz socialnih interakcij, njegovo zaznavanje pa je subjektivno pogojeno. Ločimo vedenja, ki so razvojno pogojena in so kot taka značilna za posamezna razvojna obdobja, ter vedenja, ki so odklonska in jih uvrščamo v čustvene in vedenjske težave oz. motnje. V nalogi smo opredelili čustveni in socialni razvoj predšolskega otroka in predsta-vili heterogene oblike izstopajočega vedenja. Spoznali smo, da se dejavniki, ki vplivajo na izstopajoče vedenje, najpogosteje prepletajo in ne izhajajo le iz dru-žinskega okolja, ampak tudi iz lastnosti posameznika in socialnega okolja. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju. V raziskavo smo vključili štiri strokovne delavke vrtca, ki so zaposlene na delovnem mestu vzgojiteljice. Ugotovili smo, da vzgojiteljice kot izstopajoče oblike vedenja pretežno navajajo vedenja, ki so razvojno pogojena. Kot glavni dejavnik za izstopajoče vedenje označijo starše. Omenijo tudi lastno-sti otroka in dejavnike okolja. Zaznavanje izstopajočega vedenja vpliva na njiho-ve odzive. Vedenje vzgojiteljic ne sme temeljiti na njihovih osebnostnih prepriča-njih in kulturnih normah. Odzivi, ki niso podprti z vedenjem o dejanskih vzrokih za izstopajoče vedenje, so neutemeljeni. Njihovi odzivi na izstopajoče vedenje naj bodo torej utemeljeni na znanju.
Ključne besede: izstopajoče vedenje, predšolski otroci, odzivi vzgojiteljic
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcih
Katja Jeseničnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Ključne besede: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Vzgoja in izobraževanje v času epidemije covid-19 v Sloveniji – sistematičen pregled raziskav
Manja Švajger, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaradi epidemije COVID-19 so se po poročilih UNESCA zaprle šole po kar 188 državah z namenom omejitve širjenja okužb. To je močno vplivalo na sam izobraževalni proces in posledično tudi na vse vpletene. Uvedlo se je t. i. krizno izobraževanje na daljavo, ki ga ne moremo povsem enačiti s klasičnim izobraževanjem na daljavo, saj ni bilo oblikovano na način, da bi lahko na dolgi rok zamenjalo tradicionalni pouk v živo. Kljub temu se je v določenih državah obdržalo dalj časa. Po vsem svetu je bilo narejenih precej raziskav, ki so proučevale, kako so se s prehodom na izobraževanje na daljavo soočale različne skupine vpletenih. Naš namen je bil narediti sistematičen pregled teh raziskav v Sloveniji in na podlagi tega opredeliti temeljne psihosocialne potrebe učencev, učiteljev in staršev ter oblikovati priporočila za delo s temi skupinami. Primerjali smo tudi slovenske raziskave s tujino in naredili SWOT analizo izobraževanja na daljavo. V pregled raziskav je bilo vključenih triindvajset raziskav različnih kakovosti. Rezultati so pokazali, da so se vpleteni v krizno izobraževanje na daljavo soočali z raznimi težavami, kot so stres, težave s pozornostjo, motivacijo, socialna izolacija in podobno. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v tujini. Izkazalo se je, da je za izobraževanje na daljavo moč najti več negativnih plati kot pozitivnih, zato je še toliko bolj pomembno, da se pozitivne plati kar se da izkoristi in negativne čim bolj omeji. Pri slovenskih raziskavah je viden primanjkljaj raziskav določenih področjih, kjer še obstaja potencial za raziskovanje. Zaključujemo, da si, čeprav se razmere, povezane z ukrepi za zajezitev epidemije, vračajo v normalno stanje, ne smemo zakrivati oči pred vplivi zaprtja šol.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, epidemija, COVID-19, pregled raziskav
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 280; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Formativno spremljanje kot dejavnik profesionalnega razvoja vzgojitelja
Iris Bračun Mlačnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Profesionalni razvoj vzgojitelja predstavlja vseživljenjsko učenje, ki vzgojitelju omogoča stalno pridobivanje in razvijanje različnih spretnosti ter veščin, s katerimi lahko krepi svoje strokovno delovanje. Na profesionalni razvoj vzgojitelja vplivajo številni dejavniki. Mednje spadajo tudi sodobni pristopi učenja in poučevanja, ki jih danes razumemo kot pomemben vidik pridobivanja znanja in kompetenc vseživljenjskega učenja. Številni vzgojitelji svojo lastno prakso raziskujejo in poglabljajo z vpeljevanjem elementov formativnega spremljanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako vzgojiteljice zaznavajo vpliv formativnega spremljanja na lasten profesionalni razvoj. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji v svoji praksi razumejo in izvajajo formativno spremljanje in kako to sodoloča njihov profesionalni razvoj. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki imajo izkušnje z izvajanjem formativnega spremljanja. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti profesionalnega razvoja in da formativno spremljanje pozitivno vpliva na njihovo strokovno rast. Vzgojiteljice z vpeljevanjem formativnega spremljanja aktivno vključujejo otroke v proces dela in jih posledično bolje razumejo, poglobljeno reflektirajo in evalvirajo lasten napredek in napredek otrok, bolje medsebojno sodelujejo, akcijsko raziskujejo in širijo primere dobre prakse. Vzgojiteljice menijo, da ima formativno spremljanje pomembno vlogo v njihovem poklicnem razvoju.
Ključne besede: vzgojitelj, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, formativno spremljanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Branje leposlovja kot dejavnik empatije pri mladostnikih: moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista
Sara Flis, 2021, magistrsko delo

Opis: Leposlovje je v svoji osnovi socialno, v smislu, da govori o socialnih stikih in odnosih med osebami, kar pomeni, da je za razumevanje zgodb potrebno razumevanje ljudi. Iz tega razloga so mnogi raziskovalci mnenja, da je branje leposlovja hkrati tudi trening empatije. Med branjem zgodbe se bralci namreč pogosto vživijo v zgodbo, kar jim omogoči, da jo izkusijo na čustveni in miselni ravni. Takšen proces vživljanja v zgodbo se imenuje transportacija in je pomemben dejavnik pri odnosu med branjem leposlovja in empatijo. Doživljanje transportacije je namreč predpogoj za morebitne učinke branja leposlovja na empatijo. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos med branjem leposlovja in empatijo pri mladostnikih ter moderatorski učinek diskusije in skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista. Končni vzorec je zajemal 128 dijakov ene izmed slovenskih srednjih šol. Starost dijakov je od 15 do 18 let (M = 16,28). Rezultati so pokazali, da so mladostniki, ki so dosegli višje stopnje transportacije med branjem, poročali o večjih razlikah med prvim in drugim merjenjem empatije. Ob upoštevanju skladnosti osebnostnih lastnosti bralca in protagonista nismo našli statistično pomembnih povezav s transportacijo in z empatijo. Pri diskusiji kot moderatorju raziskovanega odnosa smo ugotovili, da so dijaki v eksperimentalni skupini z diskusijo na nivoju vzorca poročali o večjih razlikah tako med prvim in drugim merjenjem empatije kot tudi med drugim in tretjim merjenjem empatije. Intervencija je na našem vzorcu vodila do povišanja empatije v eksperimentalnih skupinah neposredno po branju, ti učinki pa so bili vidni tudi dva tedna po zaključeni intervenciji. Kljub temu da smo dosegli pričakovane in želene učinke, so ti majhni in jih ne moremo posplošiti na populacijo, vendar pa so obetavni in kažejo smer na tem področju, ki bi jo bilo smiselno bolje raziskati.
Ključne besede: empatija, branje leposlovja, mladostniki, diskusija, ekstravertnost
Objavljeno: 22.01.2021; Ogledov: 237; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (905,30 KB)

8.
Ferdo se uči o sebi in drugih
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 29
URL Povezava na datoteko

9.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 364; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

10.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici