| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 144
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Psihološka rezilientnost: vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzora
Monika Dimitrova, 2024, magistrsko delo

Opis: Psihološka rezilientnost predstavlja ključno lastnost, ki omogoča posameznikom, da se uspešno prilagodijo in premagajo življenjske izzive ter stresne situacije. Zmožnost razvijanja in krepitve psihološke rezilientnosti posameznikom omogoča, da se učinkovito spoprijemajo z vsakodnevnimi težavami, in sicer od manjših stresorjev do resnih življenjskih izzivov, kar lahko pozitivno vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo in kakovost življenja. V tem magistrskem delu smo raziskali povezanost psihološke rezilientnosti s socialno oporo (emocionalna, instrumentalna opora, potreba po opori in iskanje opore), z mestom nadzora (notranje mesto nadzora in dve dimenziji zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) in s preteklimi stresnimi izkušnjami. Preverjali smo napovedno moč vseh spremenljivk za psihološko rezilientnost ter morebitno moderatorsko vlogo štirih oblik socialne opore, notranjega mesta nadzora in dveh dimenzij zunanjega mesta nadzora na odnos med preteklimi stresnimi izkušnjami in psihološko rezilientnostjo. V raziskavo smo vključili 368 slovenskih študentov, od teh je bilo 66,6 % žensk. Večji delež študentov je prihajal z Univerze v Ljubljani (48,4 %) in Univerze v Mariboru (38 %). V kvantitativni študiji smo uporabili naslednje vprašalnike: CD-RISC 10, BSSS, Levensonovo lestvico mesta nadzora ter spremenjeno in dopolnjeno verzijo vprašalnika Holmes-Rahe za merjenje preteklih stresnih izkušenj. Rezultati so pokazali, da je psihološka rezilientnost pozitivno povezana z emocionalno oporo in notranjim mestom nadzora, medtem ko jo pozitivno napoveduje le notranje mesto nadzora. Psihološka rezilientnost je negativno povezana s potrebo po opori, z obema dimenzijama zunanjega mesta nadzora (»vplivni drugi« in »zunanja slučajnost«) ter s preteklimi stresnimi izkušnjami. Od teh potreba po opori, dimenzija »vplivni drugi« in pretekle stresne izkušnje negativno napovedujejo rezilientnost študentov. Moderatorska analiza je pokazala, da je od vseh spremenljivk le dimenzija zunanjega mesta nadzora »vplivni drugi« pomemben moderator negativne linearne povezave med preteklimi stresnimi izkušnjami in rezilientnostjo. Dobljeni rezultati so delno v skladu s prejšnjimi raziskavami, v diskusiji pa so predstavljene možne razlage za to, kot tudi pomanjkljivosti, uporabna vrednost in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: psihološka rezilientnost, socialna opora, mesto nadzora, stres
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica
Frida Golja, 2024, magistrsko delo

Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
Zaznavanje nasilnega vedenja učencev nad učitelji v osnovnih šolah : magistrsko delo
Raisa Kladnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali zaznavanje in pogostost nasilnega vedenja učencev nad učitelji v slovenskih osnovnih šolah. Želeli smo pridobiti vpogled v to, katere oblike nasilja se pojavljajo, kako se učitelji soočajo z nasilno izkušnjo in kakšne oblike pomoči in podpore so deležni s strani sodelavcev, šolske svetovalne službe in vodstva šole. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije nasilja učencev nad učitelji. V nadaljevanju smo opisali različne oblike nasilja učencev nad učitelji, povzeli tuje in slovenske raziskave ter s pomočjo socialno-ekološke teorije razložili, zakaj se pojavlja nasilje učencev nad učitelji in to povezali tudi z dejavniki tveganja. Ker nas je zanimalo tudi, kakšne občutke doživljajo učitelji, ko se znajdejo v vlogi žrtve, smo preučili tudi posledice nasilja učencev nad učitelji ter predstavili strategije za zmanjševanje nasilja na treh ravneh. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo osem učiteljic, ki zaznavajo nasilna vedenja učencev nad učitelji na njihovih osnovnih šolah. Na podlagi izvedene raziskave smo bolj poglobljeno osvetlili izkušnje učiteljic, ki so bile deležne nasilja s strani učencev, in s tem prispevali k bolj poglobljenemu razumevanju pojava nasilja nad učitelji. S pomočjo izkušenj učiteljic smo dobili vpogled, kako se z nasiljem soočajo in kako vse to vpliva na njihovo psihosocialno stanje.
Ključne besede: nasilno vedenje učencev nad učitelji, oblike nasilnega vedenja, pomoč in podpora, strategije
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

4.
Posebnosti in izzivi pri podpori socialnemu in čustvenemu učenju učencev z MAS s perspektive učiteljev : magistrsko delo
Lina Mlakar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali, kaj učitelji, ki poučujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, zaznavajo kot posebnosti in izzivi pri nudenju podpore socialnemu in čustvenemu učenju učencev z nizko funkcionalno MAS ter kaj so po njihovem mnenju posebnosti in izzivi pri soočanju z lastnim socialnim in čustvenim učenjem. Poleg glavnega cilja smo želeli odgovoriti tudi na specifične cilje, ki so pripomogli h glavnemu in smo jih zasledovali v empiričnem delu magistrskega dela. V teoretičnem delu smo predstavili avtizem oz. motnje avtističnega spektra (MAS), triado primanjkljajev, pridružene težave, socialno in čustveno učenje (tudi učencev z MAS) ter področja le-tega, čustveno inteligentnost učiteljev, odnos med učitelji in učenci z MAS, čustvovanje učiteljev, čustveno delo in njihove osnovne kvalitete ter strategije podpore socialnemu in čustvenemu učenju učencev z MAS. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo osem učiteljic posebnega programa vzgoje in izobraževanja, ki poučujejo učence z nizko funkcionalno MAS. Na podlagi rezultatov smo pridobili odgovore petih sklopov raziskovalnih vprašanj, in sicer na učiteljevo socialno in čustveno učenje, učiteljevo podporo socialnemu in čustvenemu učenju učencev z nizko funkcionalno MAS, osnovne kvalitete učiteljev, medsebojne odnose med učitelji in učenci ter na čustvovanje učiteljev v odnosu do učencev z nizko funkcionalno MAS.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje, učenci z MAS, posebnosti in izzivi, podpora, učitelji.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

5.
Zaznana podpora temeljnim psihološkim potrebam s strani učiteljev kot napovednik učnih izidov pri mladostnikih : magistrsko delo
Karmen Vrenko, 2023, magistrsko delo

Opis: Potrebe po avtonomiji, kompetentnosti in povezanosti z okoljem so temeljne psihološke potrebe; njihova zadovoljitev pomembno usmerja razvoj otrok in mladostnikov. V šolskem okolju jih lahko učitelj pri učencih uresničuje skozi oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učitelja v dogajanje v razredu. Učna zavzetost pri učencih pa se kaže v aktivnem in zbranem sodelovanju, navdušenju pri učnih dejavnostih ter vloženem trudu, ki rezultira v znanje, pozitivnejše interakcije v razredu in občutek lastne kompetentnosti pri učencih. Cilj magistrskega dela je bil, da preučimo pomembnost vedenja učiteljev, ki zadovoljujejo temeljne psihološke potrebe pri učencih za njihovo učno zavzetost in uspešnost. Izvedli smo raziskavo, v kateri so sodelovali 303 učenci 6., 7. in 8. razreda treh osnovnih šol. Pridobivanje podatkov je potekalo v živo na osnovnih šolah, vprašalnik je bil podan na način papir - svinčnik. Ugotovili smo, da sta opora avtonomije in vključenost učiteljev v dogajanje v razredu pozitivna napovednika splošne, emocionalne in vedenjske učne zavzetosti pri učencih. Strukturiranost poučevanja se ni izkazala za statistično značilen napovednik, kljub temu pa smo ugotovili, da bolj kot učenci zaznavajo strukturiranost poučevanja učiteljev, bolj so učno zavzeti. Nobeden od vidikov delovanja učiteljev se ni izkazal za napovednik učne uspešnosti učencev. Pogojna opora učiteljev ni bila prepoznana kot mediator odnosa med oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja, vključenostjo učiteljev in učno zavzetostjo. Ugotovljene pa so bile negativne povezave med pogojno oporo in splošno, emocionalno ter vedenjsko učno zavzetostjo, učno uspešnostjo ter oporo avtonomije, strukturiranostjo poučevanja in vključenostjo učiteljev.
Ključne besede: učna zavzetost, avtonomija, kompetentnost, povezanost z okoljem, pogojna opora
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Uporaba učnega pristopa ustvarjalnega giba pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom : magistrsko delo
Tjaša Fišer Emerih, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

7.
Etnična raznovrstnost oddelka in vidiki učenčeve etnične pripadnosti kot dejavniki medvrstniškega nasilja : magistrsko delo
Ana Lampret, 2023, magistrsko delo

Opis: Vzgojno-izobraževalne institucije v zadnjih letih beležijo velik porast etnične raznovrstnosti oddelčnih skupnosti. Eden izmed glavnih trendov raziskav s področja naraščajoče etnične raznovrstnosti oddelkov je preučevanje le-teh v povezavi z medvrstniškim nasiljem. Namen pričujočega dela je bil raziskati odnos med z etnično pripadnostjo povezanimi spremenljivkami na ravni učenca in oddelka (tj. etnični status, zaznana različnost tuje etnične skupine, etnična raznovrstnost oddelka) in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja) ter ob tem preveriti interakcijske učinke omenjenih spremenljivk z drugimi individualnimi (tj. socialni cilji, učna zavzetost, zaznana opora vrstnikov) in kontekstualnimi dejavniki (tj. moralna nezavzetost oddelka) na vključenost v medvrstniško nasilje. 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov etnične večine) je v prvem delu raziskave rešilo baterijo vprašalnikov, ki je obsegala Vprašalnik medvrstniških odnosov: nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), Vprašalnik moralne nezavzetosti, Vprašalnik socialnih ciljev, Lestvico zaznane opore vrstnikov in Lestvico učne zavzetosti. 253 udeležencev (88,1 % pripadnikov etnične večine) je v drugem delu raziskave rešilo Vprašalnik zaznane različnosti tujih etničnih skupin. Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali, da predstavlja etnična raznovrstnost oddelka pozitiven napovednik izvajanja medvrstniškega nasilja, kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etničnega statusa učenca in etnične raznovrstnosti oddelka na izvajanje medvrstniškega nasilja ter interakcijska učinka etnične raznovrstnosti oddelka in moralne nezavzetosti oddelka na vključenost v medvrstniško nasilje. Na vzorcu učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, pa se je kot statistično značilen pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti oddelka in zaznane opore vrstnikov. Pričujoča raziskava je ena izmed prvih, ki omenjene spremenljivke preučuje na velikem in reprezentativnem vzorcu ter z vključevanjem številnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov upošteva empirično potrjeno kompleksnost odnosov med spremenljivkami. Ugotovitve pričujoče študije podajajo praktične napotke za zmanjševanje vključenosti učencev v medvrstniško nasilje znotraj etnično heterogenih oddelkov ter zmanjševanje viktimizacije učencev, pripadnikov tujih etničnih skupin, znotraj etnično homogenih oddelkov.
Ključne besede: etnična raznovrstnost oddelka, izvajanje medvrstniškega nasilja, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

9.
Svetovanje in podpora družini gibalno oviranih otrok in mladostnikov s perspektive staršev : magistrsko delo
Maja Urlep, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali perspektivo družin, ki imajo gibalno ovirane otroke in mladostnike v zgodnji odraslosti. Želeli smo pridobiti vpogled v doživljanja teh družin, ob tem pa smo želeli pridobiti tudi vpogled v perspektivo celotnega otroštva in mladostništva glede svetovanja in podpore celotnim družinam, predvsem pa nas je zanimalo, ali so bile družine z gibalno oviranimi otroki pomoči in podpore deležni ali ne. V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej predstavili splošne značilnosti otrok s posebnimi potrebami, posebej podrobno smo predstavili skupino gibalno oviranih otrok. Predstavili smo tudi splošne značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami, predvsem kakšne so potrebe družin gibalno oviranih otrok, kako družine otrok s posebnimi potrebami funkcionirajo, posebno pozornost smo namenili tudi sorojencem v omenjenih družinah. Ker nas je zanimalo predvsem področje svetovanja, smo se dotaknili tudi svetovanja in podpore družinam gibalno oviranih otrok, na koncu pa smo predstavili še socialno vključenost in primere dejavnosti socialne vključenosti. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo devet družin, ki imajo gibalno oviranega otroka v zgodnji odraslosti. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, kakšna so bila doživljanja in odzivi staršev gibalno oviranih otrok med odraščanjem otroka, kako so se družine soočale z otrokovo gibalno oviranostjo in kakšne so bile potrebe omenjenih družin. Ugotovili smo tudi, ali so imele družine v času odraščanja otroka kakšno pomoč ali podporo, ali so bile deležne ustrezne zgodnje obravnave, ter katerih društev, skupin za samopomoč ali drugih organizacij so bile deležne. Prav tako smo ugotovili, kakšna je socialna vključenost gibalno oviranih posameznikov, predvsem pa smo spoznali, kako pomembna je pomoč in podpora tem družinam gibalno oviranih otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Gibalno ovirani otroci in mladostniki, družine gibalno oviranih otrok, svetovanje, pomoč in podpora.
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Odzivi vzgojiteljev na stiske otrok v vrtcu : magistrsko delo
Špela Smolar, 2023, magistrsko delo

Opis: Od čustev je odvisno človekovo preživetje. Otroci vsakodnevno doživljajo zelo raznolika čustva in tudi stiske so del njihovega vsakdanjega življenja. Otroku je potrebno pomagati razumeti, kaj doživlja, se pogovoriti o občutkih ter poudarjati, da smo tukaj zanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se vzgojitelji odzivajo na stiske otrok v vrtcu. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojitelji ocenjujejo svojo zmožnost brezpogojnega sprejemanja in kakšne preventivne pristope uporabljajo ob pojavu morebitne stiske pri otroku v skupini. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo na namenskem vzorcu petih vzgojiteljic, ki si prizadevajo za dobrobit otrok, ki doživljajo stiske. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da se vzgojiteljice zavedajo svoje odgovornosti pri reševanju stisk otrok ter se nanje previdno in strokovno odzovejo. Vzgojiteljice zaznavajo, da stiske otrok večinoma izhajajo iz primarne družine, otroci pa nemalokrat stisko doživljajo pri vstopu v vrtec, v uvajalnem obdobju.
Ključne besede: vzgojitelj, stiske otrok, vrtec, predšolsko obdobje, brezpogojno sprejemanje.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (905,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici