SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA POSTOPNEGA UVAJANJA OTROK V VRTCU LENDAVA IN VRTCIH POMURSKE REGIJE
Petra Gal, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje uvajanje otrok v vrtec v pomurski regiji. Zaposlena sem v Vrtcu Lendava, kjer otroke uvajamo v vrtec z modelom postopnega uvajanja, kar sem v diplomski nalogi podrobneje opisala. S pomočjo anket sem ugotavljala, kako poteka uvajanje otrok v vrtcih pomurske regije in jo primerjala z modelom uvajanja v Vrtcu Lendava. Diplomska naloga opisuje pomen in vlogo staršev pri razvoju otrokove osebnosti. opisuje modele družin, različne stile vzgoje, vlogo matere in očeta v otrokovem življenju. Vrtec je predstavljen kot vzgojno izobraževalna ustanova. V nalogi opisujem, kakšne stiske doživlja otrok ob vstopu v vrtec ter različne načine. uvajanja v predšolsko ustanovo. Kako so straši zadovoljni z modelom postopnega uvajanja, ki ga zvajamo v Vrtcu Lendava, kako so vzgojiteljice naklonjene takemu modelu uvajanja ter metode uvajanja otrok v vrtec v ostalih vrtcih v Pomurju, prikazuje raziskovalni del diplomske naloge. Raziskava je okazala, da je model postopnega uvajanja otroka v vrtec pretežno ustrezen, saj ga upoštevajo vsi anketirani vrtci in so z njim v večini zadovoljni.
Ključne besede: druţina, vzgoja, navezanost, otrok, vrtec, postopno uvajanje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2351; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1006,54 KB)

2.
STRATEGIJE ZA SPODBUJANJE MOTIVACIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Cankar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela avtorica povzame pojem motivacije v izobraževanju in pristope, ki jih za motiviranje učencev priporočajo uveljavljeni psihologi. V empiričnem delu avtorica preučuje s pomočjo ankete in njene razčlembe, kakšne strategije za spodbujanje motivacije uporabljajo slovenski učitelji. Hkrati preveri, kako učitelji razumejo pojem motivacijskih strategij in če jih uporabljajo zavestno. Rezultate ankete primerja glede na dobo poučevanja učiteljev in glede na triado poučevanja.
Ključne besede: motivacija, notranja motivacija, motivacijske strategije, samoregulacijsko učenje.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2996; Prenosov: 564 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1001,55 KB)

3.
SOCIALNA SPREJETOST IN SOCIALNO VEDENJE OTROK
Kaja Mraz, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje značilnosti socialnega vedenja otrok in povezanost socialnega vedenja otrok s socialno sprejetostjo. Predstavljen je socialni razvoj otrok, odnosi med socialno sprejetostjo in njihovim socialnim vedenjem je prav tako opisana, in je tudi glavni raziskovalni problem, vse od družine ter vrtca, ki sta poglavitni del v socialnem razvoju otroka. Sledi razvoj socialnega vedenja v vrtcu in razvoj moralnega presojanja in prosocialnega vedenja. V sodelovanju s tremi oddelki otrok iz vrtca Slov. Konjice so predstavljene razlike med otroci v socialnem vedenju in socialni sprejetosti. S pomočjo prirejenega ocenjevalnega kriterija in nizom slik so primerjave odgovorov otrok predstavljene po spolu in starosti. Predstavljene so prav tako ugotovitve o socialnem vedenju otrok in njihovi socialni sprejetosti. Socialna sprejetost je v vrtcu pomebna za otrokov nadaljnji socialni razvoj. Pri sociometrični preizkušnji se velika odstopanja niso pojavila, prav tako pri razlikah po starosti, kar kaže, da so otroci v teh treh skupinah socialno sprejeti in, da sprejemljivost na njih vpliva le v majhni meri, odstopanje je le v izbirah znotraj spola partnerjev za igro in skupno sedenje. Pri prepoznavanju danega vedenja so se pojavile majhne razlike rezultatov glede na starost. Tudi naloge za prepoznavanje razlik med spoloma so bile po pričakovanjih usmerjene v istospolne izbire. Z sociometrično preizkušnjo dobljeni rezultati nam pokažejo, da se socialno vedenje povezuje z izbirami otrok pri preizkušnji, vendar le v majhnih odstopanjih.
Ključne besede: socialno vedenje, socialna sprejetost, socialni razvoj, prosocialno vedenje, antisocialno vedenje
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3862; Prenosov: 1104
.pdf Celotno besedilo (877,81 KB)

4.
POZORNOST, SPOMIN IN UPORABA TEHNIK POMNJENJA PRI POUKU
Sandra Laketić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pozornost, spomin in različne tehnike pomnjenja. Našteti dejavniki so zelo pomembni v razvoju in učenju otroka in mladostnika. Namen diplomskega dela je ugotoviti kako učitelji izboljšujejo pozornost učencev, kateri dejavniki vplivajo nanjo, kako pogosto uporabljajo določene mnemotehnike ter uporabnost le teh. Zanimalo me je ali učitelji vedo kdaj se dejansko prične otrok namensko učiti in kdaj prične spomin slabeti, ter kako dovzetni so na počutje učencev. Spoznanje procesa učenja lahko privede do razvoja posameznikovih resničnih sposobnosti, tudi na tistih področjih za katera meni da so njegova »šibka področja«. Učitelji lahko veliko naredijo na tem področju. Ta ideja je bila glavno vodilo pri pisanju moje diplomske naloge. V diplomskem delu so predstavljene različne tehnike, s katerimi se učitelji poslužujejo za izboljšanje učenčeve pozornosti. Prav tako je opisana pomembnost dobrega počutja pri poučevanju, ter kdaj se pojavi zmožnost pomnjenja. Opisani so prvi zametki zmožnosti pomnjenja in kdaj ter zakaj prične spomn pri posamezniku slabeti. Raziskovanje je potekalo na priložnostnem vzorcu 48 učiteljev prve in druge triade petih različnih mariborskih šol. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. Prikazani so tabelarično. Interpretacija rezultatov je oprta na izkušnje in na prevzeta dosedanja znanstvena spoznanja.
Ključne besede: spomin, učenje, tehnike pomenjenja, pozornost, vplivi okolja, udobnost, uporabnost, znanje, samostojnost.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3819; Prenosov: 814
.pdf Celotno besedilo (506,46 KB)

5.
POROČANJE UČITELJEV O DELU Z NADARJENIMI UČENCI V OSNOVNI ŠOLI
Andreja Slapšak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti in zbrati mnenja ter stališča učiteljic razrednega pouka o nadarjenosti in delu z nadarjenimi učenci. V diplomskem delu z naslovom Poročanje učiteljev o delu z nadarjenimi učenci v osnovni šoli so v teoretičnemu delu predstavljena poglavja, ki prikazujejo vrste nadarjenosti, različna področja talenta in lastnosti nadarjenih učencev ter problemi, s katerimi se srečujejo. Predstavljeni so odnosi med nadarjenimi otroki in starši ter delo učiteljev z nadarjenimi učenci. Predstavljen je tudi model odkrivanja učencev in delo svetovalne službe z njimi. Rezultati empirične raziskave, ki smo jih pridobili s standardiziranim intervjujem, kažejo, da učiteljice poznajo postopek odkrivanja in prepoznajo nadarjene učence največkrat po učnih in socialnih lastnostih. Najprej jih opazijo pri matematiki, slovenščini in likovni vzgoji, jim po prepoznavi pomagajo in razvijajo njihove sposobnosti in talente, največkrat s težjimi in drugačnimi nalogami, šola pa poskrbi za organizacijo različnih interesnih dejavnosti, kamor se lahko vključijo. Prvi dejavnik neprepoznavanja je največkrat to, da so zadržani in tihi, kot drugi dejavnik pa učiteljice navajajo preveliko število učencev v razredu. Pri prepoznavi je po mnenju učiteljic najbolj pomemben sam učitelj, na vseh šolah pa se tudi vključuje svetovalna služba. Učiteljice na vseh šolah poročajo, da dobro sodelujejo s starši, ravnateljem in drugimi sodelavci. Učiteljice niso dovolj prepričane v svojo strokovno znanje pri delu z nadarjenimi učenci, saj poročajo, da tudi v času študija niso dobile dovolj informacij. So mnenja, da bi morali imeti nadarjeni učenci posebno vodenje v razredu, vendar so proti razredom s samimi nadarjenimi.
Ključne besede: nadarjenost, učitelji, problemi nadarjenih, model odkrivanja, faze pri postopku odkrivanja, funkcija svetovalne službe
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2283; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (798,74 KB)

6.
DEJAVNIKI ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Aleksandra Pučko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost predšolskih otrok. Raziskovala sem 13 dimenzij čustvene inteligentnosti. Dotaknila sem se razvoja temeljnih in kompleksnejših čustev. Zanimal me je tudi otrokov čustveni razvoj ter razvijanje čustvene inteligentnosti v vrtcu. Osredotočila sem se tudi na vpliv narava-dednost ter učenje-vzgoja na razvoj čustvene inteligentnosti. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem primerjala otroke iz vrtca Cerkvenjak- Sv. Andraž ter otroke iz vrtca Jožice Flander v Mariboru. V vprašalniku je sodelovalo skupaj šest vzgojiteljic, torej tri iz mestnih vrtcev in tri iz podeželskih vrtcev. Vzgojiteljice so ocenjevale otroke na podlagi priložene ocenjevalne lestvice ter anketnega vprašalnika. V anketnem vprašalniku je bilo ocenjenih 133 otrok, 69 otrok iz mestnega okolja ter 64 otrok iz podeželja. Pri obdelavi podatkov sem otroke razdelila v dve starostni skupini, saj sem ugotavljala, če starost vpliva na razvoj čustvene inteligentnosti. Prav tako sem primerjala rezultate vprašalnikov glede na spol, na kraj bivanja ter njihovo starost. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v čustveni inteligentnosti pri otrocih glede na starost, spol in demografsko okolje. In sicer je bila večja čustvena inteligentnost prisotna pri starejših predšolskih otrocih, pri deklicah in pri otrocih s podeželja.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, merjenje čustvene inteligentnosti, dimenzije čustvene inteligentnosti, predšolski otrok.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2542; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (324,49 KB)

7.
VLOGA UČITELJA PRI OBLIKOVANJU OTROKOVE SAMOPODOBE
Nuša Pratneker, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok ter vlogo učitelja pri oblikovanju le-te. Moj namen je predstaviti vlogo učitelja pri oblikovanju otrokove samopodobe ter ugotoviti, ali se vloga učiteljev razlikuje glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu sem predstavila nekaj definicij samopodobe, predstavila strukturo in razvojni vidik samopodobe, osnovne prvine samopodobe in kako lahko ugotavljamo samopodobo. V drugem delu sem opisala, kakšen vpliv ima socialno okolje na samopodobo in predstavila vpliv učenja na samopodobo in obratno. V empiričnem delu sem uporabila kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja — intervju. V vzorec sem zajela pet učiteljev prvega triletja in pet učiteljev drugega triletja v osnovnošolskem izobraževanju. Na koncu sem predlagala tudi nekaj pristopov za izboljšanje samopodobe pri osnovnošolski mladini.
Ključne besede: samopodoba, struktura samopodobe, razvojni vidik samopodobe, socialno okolje, učna samopodoba, vloga učitelja, kvalitativne metode
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 4325; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (885,48 KB)

8.
PREDSTAVITEV PROJEKTA KDO SEM IN KAJ ZMOREM
Svetlana Ninić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del predstavlja spoznanja o razvijanju pozitivne samopodobe pri predšolskem otroku ter njene značilnosti. Predstavlja načine, kako otroku pomagati pri razvijanju samopodobe. Oskar Autor (1989) razlaga definicijo vzgoje takole: "Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo. Je načrten proces vplivanja na otroke in mladino. Je proces preoblikovanja človekove osebnosti. Vzgoja je nenehen proces oblikovanja in samooblikovanja človekove osebnosti, ki poteka v skladu z nekim ciljem." Prenašanje izkušenj starejše generacije na mlajšo razumem kot priznavanje otroka z vsemi njegovimi razvojnimi značilnostmi. Otroke naj bi vzgajali ljudje s pozitivno samopodobo in tako pozitivno vplivali nanje ter jim pomagali, da se oblikujejo v samozavestne in odgovorne posameznike. Predšolsko obdobje je temelj za zdrav razvoj otrokove osebnosti. Doživeti mora tako poraze kot zmage in se naučiti živeti z njimi. V vrtcu gre skozi proces socializacije, ki se ukvarja s procesom vključevanja posameznika v družbo. "Socializacija se ukvarja z vključevanjem posameznika v družbo, vzgoja pa govori še o tem, kako se posameznik odvaja od vzgojitelja, govori o osamosvojitvi, govori o tem, kako iz odvisnosti nastane avtonomija, iz nemoči moč. Gre za temeljno pedagoško delovanje. Vzgoja je širša kot socializacija z vidika ciljev. Z vidika procesa pa je obratno: vzgoja je ustvarjanje družbenega bitja, socializacija pa je nastajanje družbenega bitja." (prof. Robi Kroflič, predavanje: Predmet pedagogika). Cilj projekta "Kdo sem in kaj zmorem" je, da otroci začutijo, da so vredni, da zmorejo, da so zaželeni ter brezpogojno sprejeti. Ob priznavanju tega se šele lahko odprejo in sodelujejo brez predsodkov in stisk. Pogoj za razvijanje zdrave samopodobe je, da se otroci sprejemajo takšne, kakršni so, in da se lahko odločajo o svojem vedenju. Skozi projekt so to lahko okušali in preizkušali. Projekt služi kot osnova za nadaljnje učenje medsebojnih odnosov. Učili so se ob lastnih napakah. Začutili so, da so kljub napakam sprejeti in da vedno lahko zlezejo v naročje odraslih. V empiričnem delu so opisani postopki in metode, ki pripomorejo k oblikovanju samopodobe. Otroci so bili kompetentni spremljevalci projekta, ki so s svojim razmišljanjem in analizami pripomogli, da je projekt živel od začetka do konca.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, samopodoba, samospoštovanje, idealni jaz, ustvarjalnost, radovednost, sprejemanje samega sebe, projekt.
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1833; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (703,53 KB)

9.
Doživljanje in premagovanje strahu pri predšolskih otrocih
Natalija Jagodič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja temo Premagovanje strahu pri predšolskih otrocih. Predstavili smo čustveni razvoj otroka, razvoj osnovnih čustev in opredelili pomen čustev za celostni razvoj otroka. Raziskovali smo tudi posebnosti, ki se nanašajo na otrokovo čustvovanje in izražanje čustev v predšolskem obdobju. Posebno poglavje pa je namenjeno primarnemu čustvu, ki nas poleg ljubezni spremlja skozi vso človeško zgodovino, to je strah. Čustvo, ki je pogosto prisotno v naših življenjih. Otrok ga v prvem starostnem obdobju kaže z jokom, nemirnim vedenjem, mimiko obraza. V drugem starostnem obdobju pa se to izražanje stopnjuje, pojavlja se tudi agresivno vedenje otrok. Dostikrat je tak otrok individualist, se izolira od okolice, ni pripravljen sodelovati v usmerjenih dejavnostih, njegova stiska se kaže tudi v govoru in takšen otrok potrebuje posebno pomoč. Zatorej smo preučili strahove otrok, ki so vsakodnevno prisotni in pripravili posebno strategijo, kako se na te strahove odzivati in jih čim prej omiliti ali odpraviti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v vseh oddelkih vrtca Rogaška Slatina. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost strahu pri predšolskem otroku, kako ga prepoznati in kakšna je razlika v pogostosti doživljanja strahu glede na spol. Ugotoviti smo želeli tudi, kako vzgojitelji pristopijo k otroku, ki se sooča s strahovi. Na podlagi rezultatov raziskave smo želeli priti do ugotovitve, kako naj bi potekalo kvalitetnejše delo z otroki, ki se spopadajo z določenimi strahovi, s katerimi metodami si lahko pomagamo in na kaj moramo biti pozorni. Rezultati so pokazali, da deklice v predšolskem obdobju najbolj pogosto doživljajo strah pred tujci, medtem ko je dečke najbolj strah zapustitve. Svojo stisko in strahove najbolj pogosto izkazujejo z jokom in vznemirjenostjo. Zaskrbljujoč je rezultat o tem, da v več kot polovici situacij, kjer otrok kaže stisko, vzgojitelj ne poišče strokovne pomoči.
Ključne besede: čustveni razvoj, pomen čustev, strah, predšolsko obdobje, premagovanje strahu
Objavljeno: 04.07.2011; Ogledov: 2822; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (467,40 KB)

10.
OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI UČITELJA NADARJENIH UČENCEV
Matejka Kutoš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Osebnostne značilnosti učitelja nadarjenih učencev sem predstavila lastnosti učitelja, ki dela z nadarjenimi učenci. Z nadarjenimi učenci se učitelji srečujejo vsak dan v šoli. Učitelj ima pomembno vlogo in nalogo pri delu z nadarjenimi. Za učitelja je pomembno, da si pridobi ustrezna znanja, ki omogočijo doživljanje in razumevanje nadarjenih. Pomembno je, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, fleksibilen, dosleden, strokovno izobražen in pripravljen za delo z nadarjenimi. Pri delu z nadarjenimi učenci je potrebno tudi sodelovanje svetovalne službe na šoli in učiteljev, ki delajo z nadarjenimi učenci. Naloga svetovalnih delavcev in učiteljev je, da v otroku odkrijejo in spodbujajo nadarjenost. V empiričnem delu naloge sem predstavila lastnosti učitelja nadarjenih učencev, ki so jih navedli svetovalni delavci. Ocenjujejo, da je zelo pomembno, da je učitelj pri delu z nadarjenimi kreativen, samozavesten, pošten in pravičen, komunikativen in inovativen. Na osnovi raziskave sem predstavila tudi sodelovanje svetovalnih delavcev in učiteljev nadarjenih učencev. Raziskava je pokazala, da svetovalni delavci in učitelji nadarjenih dobro in uspešno sodelujejo. Pri delu uporabljajo različne oblike sodelovanja. Največkrat sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju individualiziranih programov za nadarjene ter pri izvajanju obogatitvenih dejavnostih in delavnicah za nadarjene učence, ki potekajo na šoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nadarjenost, nadarjeni učenec, šola, učitelj, svetovalni delavec
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1869; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (578,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici