| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
VIDEONADZOR, SLEDILNE NAPRAVE, POSEG V ZASEBNOST, DA ALI NE?
Jasmin Mešič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstavitev pojma zasebnost in njenih podzvrsti, ter predstavitev video nadzora in sledilnih naprav. Ugotoviti želimo ali lahko video nadzor in sledilne naprave predstavljajo poseg v zasebnost, ali ne, saj se je o tem vprašanju že veliko diskutiralo, vendar popolnoma jasnega odgovora še ni. Namreč zasebnost nas spremlja povsod in veliko ljudi ji ne posveča dovolj pozornosti. Če bi ji, potem ne bi dovolili, da bi toliko ljudi posegalo v našo zasebnost. V zasebnost lahko posameznik vdere na več možnih načinov in video nadzor lahko predstavlja enega izmed teh načinov, saj je lahko prisoten v vseh zgradbah in opazuje nas lahko vsak posameznik, vendar kje je meja?
Keywords: zasebnost, sledilne naprave, video nadzor
Published: 15.11.2012; Views: 5823; Downloads: 201
.pdf Full text (1,23 MB)

22.
ABSOLUTNE IN RELATIVNE JAVNE OSEBE
Tina Žel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so raziskane razlike med absolutno in relativno javno osebo, kje so meje med eno in drugo javno osebo in katere pravice so jim lahko v večji meri kratene kot zasebnikom. S pomočjo analize primerov iz Slovenskega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice je raziskano, kako se sodišči opredeljujeta do absolutnih in relativnih javnih oseb. Sodbi sta nato primerjani z literaturo, opazovana so odstopanja, ki se pojavljajo v praksi. Definicije javnih oseb so aplicirane na slovenski medijski prostor. Ugotovljeno je, da so definicije v grobem podane, vendar se pravice posameznih javnih oseb razlikujejo od primera do primera, saj je treba upoštevati okolje, kontekst ter funkcijo javne osebe.
Keywords: absolutne javne osebe, relativne javne osebe, zasebnost, svoboda izražanja
Published: 15.11.2012; Views: 6846; Downloads: 669
.pdf Full text (1,54 MB)

23.
PRAVICA JAVNOSTI DO OBVEŠČENOSTI VS. PRAVICA DO ZASEBNOSTI - ANALIZA PRIMERA
Veronika Senekovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je raziskati dve vprašanji s področja medijskega prava. Osredotočila sem se na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do obveščenosti in pravico do zasebnosti. V ospredju je pravica do svobode izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Skozi odmeven in sporen primer o domnevnem očetovstvu visokega cerkvenega dostojanstvenika - Franceta Rodeta, analiziram kdaj so si lahko pravice navzkrižne in kdaj prihaja do kršenja teh. Analiza zajema etični test ali SAD FORMULO, s pomočjo katere rešujemo hipotetična ali realna etična vprašanja, s katerimi se srečujejo novinarji in uredniki ob pisanju prispevkov. Ne glede, kdo odloča o moralni sodbi, je to redko enostavno, saj vedno obstaja dvom v pravilnost odločitve. V nadaljevanju sem uporabila tudi metodo ankete in aplikacijo mnenja javnosti. Kardinal Rode je zoper novinarja in časnik sprožil kazenski in civilnopravni (odškodninski) postopek.
Keywords: pravica javnosti do obveščenosti, pravica do zasebnosti, novinarski kodeks, varstvo časti in dobrega imena, varstvo osebne integritete, kardinal Rode.
Published: 23.09.2013; Views: 2472; Downloads: 378
.pdf Full text (1,13 MB)

24.
OMEJITVE PRIMERJALNIH REKLAM V PRAKSI
Mitja Piko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava primerjalno oglaševanje in uporabo tega specifičnega področja v praksi. Med drugim je del naloge namenjen definiciji različnih oblik primerjalne reklame ter oblikam oglaševanja, ki so pogosto zamenjane za primerjalno oglaševanje. Za boljše razumevanje so pojasnjeni razlogi za dopolnitev Direktive 84/450/ES. Pojmi in pravila primerjalnega oglaševanja pa so natančneje pojasnjeni s praktičnimi primeri iz sodne prakse. Primeri opisujejo kršitve ter nejasnosti, do katerih pride ob različnem dojemanju pravil, ki so določena z Direktivo 84/450/ES. Posledično se ti spori, individualno za vsak primer, rešujejo na sodiščih. Opisano je tudi trenutno tržno dogajanje v povezavi s primerjalno reklamo.
Keywords: primerjalno oglaševanje, primerjalna reklama v praksi, 84/450/EGS, 97/55/ES
Published: 08.01.2014; Views: 1012; Downloads: 110
.pdf Full text (667,88 KB)

25.
LEGALIZACIJA GRADENJ Z VIDIKA POSEGOV V OKOLJE IN NARAVO
Mojca Kolar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o graditvi objektov predpisuje pridobitev gradbenega dovoljenja pred začetkom nove gradnje, rekonstrukcije objekta, nadomestne gradnje, odstranitve objekta in del, povezanih s spremembo namembnosti objekta. Vsaka gradnja, ki se opravi v nasprotju s to določbo, predstavlja nelegalno – črno gradnjo. Izjema od omenjene določbe so le enostavni objekti, za katere pred gradnjo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. S pojmom »črna gradnja« poimenujemo gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, pa so izvedena oziroma se izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Takšna gradnja povzroča veliko negativnih posledic za okolje in za naravo. Nepremišljeno umeščanje takšnih objektov, predvsem na najugodnejših lokacijah, povzroča krčenje njiv in gozdov, ruši naravni ekosistem, poslabša ekološke razmere. Ko govorimo o družbenih posledicah, to pomeni, da občinski oziroma državni proračun ostaneta brez pomembnega prihodka, ki ga morajo sicer plačati investitorji ob pridobivanju gradbenega dovoljenja. Lastnikom sosednjih zemljišč lahko nelegalna gradnja zmanjša vrednost njihovega zemljišča, saj morda zastre pogled, preprečuje prihodnjo gradnjo ceste, preobremeni komunalne vode. Investitor črne gradnje lahko doseže legalno stanje na dva načina. Prva možnost je, da nelegalni objekt legalizira, torej da naknadno pridobi gradbeno dovoljenje. Poleg postopka legalizacije lahko vzpostavi legalno stanje svoje nepremičnine le še z rušitvijo in z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Pomembno vlogo pri tem ukrepu imajo gradbeni inšpektorji, ki odrejajo sankcije zoper črnograditelje.
Keywords: Legalizacija gradenj, legalna gradnja, nelegalna (črna) gradnja, poseg v prostor, degradacija, uzurpacija
Published: 10.01.2014; Views: 1214; Downloads: 248
.pdf Full text (779,13 KB)

26.
PRAVNA ANALIZA V ZADEVI c-59/11(NADZOR NAD SEMENI)
Marjetka Uršič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Področje trženja semenskega materiala je urejeno z uredbami in direktivami. Skozi primer C 59/11 in načela prava varstva okolja v diplomski nalogi analiziram zanimivejše segmente področja, njihov vpliv na kmetijski sektor ter posredno hrano ljudi in krmo živali. Združenje Kokopelli je nevladna organizacija, ki se ukvarja s trženjem semen starih sort zelenjadnic. Družba Graines Baumaux SAS je zoper združenje vložila tožbo zaradi nelojalne konkurence, ker je ugotovila, da 461 sort zelenjadnic v njihovi ponudbi ni sprejetih v skupne kataloge. Na prvi stopnji je francosko sodišče dosodilo odškodnino Graines Baumaux SAS. Kokopelli je zoper sodbo vložil pritožbo. Cour d’appel Nancy je prekinilo postopek in postavilo vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Vprašanje se je nanašalo na veljavnost direktiv o trženju zelenjadnic glede na to, da predpisujeta omejitve glede pridelave in trženja semena starih sort. V evropskem prostoru se goji vedno manj sort. Stare sorte izginjajo, medtem ko prevladujejo sorte, ki so komercialno zanimivejše. Omejitve pridelave in trženja starih sort na eni strani ter porast števila patentiranih sort, transgenih rastlin na drugi prispevajo k zmanjšanju biotske diverzitete ter posredno k potencialnemu pomanjkanju sort, prilagojenih posebnim razmeram, in omejevanju izbire potrošnika kmetijskih izdelkov na trgu.
Keywords: Direktiva 2002/55/ES, Direktiva 2009/145/ES, skupni katalogi, biotska diverziteta, patentiranje semen, gensko spremenjene rastline, varovanje okolja.
Published: 10.01.2014; Views: 1193; Downloads: 87
.pdf Full text (673,25 KB)

27.
UREDITEV DRŽAVNIH POMOČI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA
Sara Sotlar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila državne pomoči na področju varstva okolja, ki so od vstopa Slovenije v EU urejene s pravili Evropske Unije.
Keywords: varstvo okolja, državne pomoči
Published: 13.01.2014; Views: 818; Downloads: 88
.pdf Full text (673,43 KB)

28.
KDAJ ODPADEK NI ODPADEK?
Patricija Majhen, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjam z opredelitvijo pojma odpadek. Ker ima zaradi vedno večjega števila odpadkov v sklopu pravnega področja varstva okolja ureditev postopkov ravnanja z odpadki zelo veliko vlogo, je torej za pravilno izvajanje teh postopkov nujno, da vemo kaj odpadek sploh je. V tej zvezi pa se pojavi tudi vprašanje kdaj se določeno blago še šteje kot blago – kot stranski proizvod in kdaj le-to postane odpadek, prav tako pa kdaj blagu status odpadka preneha. Skozi analizo nacionalne in zakonodaje EU sem ugotovila, da nacionalna zakonodaja definicij omenjenih pojmov ne podaja, medtem, ko nam okoljska zakonodaja EU s pomočjo sodne prakse te definicije nudi. Odpadek je tako opredeljen s pomočjo opiranja na pojem 'zavržek', ki vključuje tako predelavo kot odstranjevanje odpadkov in pomeni vsako snov ali predmet, ki jo njen imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči. Stranski proizvod pomeni snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja tega procesa (t.i. ostanek proizvodnje), katere nadaljnja uporaba je zagotovljena, se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave ter je proizvedena kot sestavni del nekega proizvodnega procesa, hkrati pa mora biti njena nadaljnja uporaba zakonita. Če vsi ti pogoji niso kumulativno izpolnjeni, se torej taka snov ali predmet šteje kot odpadek. Kot zadnje pa torej odpadek lahko tudi preneha biti odpadek, v primeru, ko izpolnjuje merila, ki so določena s posebnim predpisom, na podlagi pogojev, da se določena snov ali predmet običajno uporablja za določene namene, za njo obstaja trg in povpraševanje, izpolnjuje tehnične zahteve in določene standarde ter njena uporaba ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi. Čeprav nacionalna zakonodaja ureja postopke ravnanja z odpadki, je torej za njihovo pravilno izvajanje potrebno poznati evropsko zakonodajo v zvezi z opredelitvijo omenjenih pojmov.
Keywords: varstvo okolja, ravnanje z odpadki, odpadek, stranski proizvod, prenehanje statusa odpadka
Published: 10.01.2014; Views: 1297; Downloads: 159
.pdf Full text (348,79 KB)

29.
PRAVNI VIDIKI POGINOV ČEBEL
Anja Kočevar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Čebele so zelo pomemben del našega planeta. Za ljudi so koristne predvsem zaradi opraševanja v ekosistemu. Po poročanju Evropske komisije kar 84 odstotkov poljščin potrebuje opraševanje, pri čemer velik delež prispevajo prav čebele. To pomeni, da če bi iz Zemlje izginile, bi sčasoma ostali brez hrane, česar pa se vse premalo zavedamo. Človek ogroža čebele predvsem z neselektivnim škropljenjem poljščin s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), aktivnimi snovmi in pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivimi organizmi. Ob nepravilni in nenadzorovani uporabi lahko povzročijo hude posledice za vsa živa bitja. V Sloveniji je to privedlo do povečanja smrtnosti čebel že v preteklosti, množičnim poginom pa smo po celem svetu priča v zadnjem desetletju. V Sloveniji so se zgodili štirje odmevnejši (v letih 2004, 2006, 2008 in 2011). Zaradi krizne situacije je Evropska Unija (EU) predvsem z direktivami in uredbami področje FFS v zadnjih štirih letih natančno uredila. Tudi Slovenija je sprejela kar nekaj ukrepov. Leta 2008 je v skladu z načelom previdnosti za nekaj mesecev celo prepovedala uporabo in promet nekaterih aktivnih snovi, kar se je izkazalo za zelo pomembno, saj je kmalu po preklicu prepovedi državo pretresel največji pomor v naši zgodovini. Povzročile so ga aktivne snovi, ki so bile pred tem prepovedane, zato je bila leta 2011 prepoved znova sprejeta. Kljub celovito urejenemu področju FFS so se pomori čebel v EU po sprejetih spremembah nadaljevali, zato se je pojavilo vprašanje, kje se pravzaprav skriva glavni razlog in kdo je za vso škodo odgovoren. Zadnje študije so pokazale, da so kmetje pri vsem tem le žrtve in da se bo potrebno osredotočiti predvsem na proizvajalce FFS. Dokler ne bodo prihodnje raziskave dokončno razkrile celotne resnice, bo potrebno hitro ukrepanje in preventivno ravnanje ter upoštevanje načela previdnosti. V skladu s slednjim je EU letos spomladi že sprejela prepoved uporabe nekaterih neonikotinoidov, v tej smeri pa namerava tudi nadaljevati. Četudi se glavna krivda dokaže FFS, pa bo še vedno ostalo odprto vprašanje, kdo bi moral povrniti nastalo škodo. Proizvajalci FFS ali EU oz. države članice, ker so jim dovolile dostop na trg in ker niso pravočasno sprejele previdnostnih ukrepov.
Keywords: pogini čebel, FFS, neonikotinoidi, načelo previdnosti, ukrepi.
Published: 06.02.2014; Views: 927; Downloads: 110
.pdf Full text (1,43 MB)

30.
Analiza celovitosti sistema sodnega varstva Sodišč EU
Katja Rojko, 2014, master's thesis

Abstract: Zasnovani sistem varstva pravic prava EU je, kljub velikim spremembam na gospodarsko ekonomskem področju in tudi na socialnem področju, saj se je družba in posameznikov položaj v njej v tem času zelo spremenil, dolga leta deloval brezhibno. Odrekanje pravnega varstva oziroma pomanjkanje učinkovitega pravnega sredstva kot pomanjkljivost sistema ni bilo zaznano vse do zadeve Jégo-Quéré. Po opravljeni analizi pravnih sredstev, ki so v okvirih varstva pravic v zasebnem interesu, javnem interesu in v okviru ustavnega varstva pravic na voljo posamezniku, je zaključiti, da je za posameznika daleč najprimernejše varstvo pravic v zasebnem interesu. Direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena Pogodbe o delovanju EU pa je tisti institut varstva pravic EU, ki je za posameznika, če le izpolnjuje stroge legitimacijske pogoje, ki so po spremembi z Lizbonsko pogodbo upoštevaje interpretacijo pojma predpis, ki jo je Sodišče EU poudarilo v zadevi C-583/11 P, postali za posameznika, ki želi izpodbijani splošne akte, z izjemo zakonodajnih aktov, manj strogi, daleč najprimernejši. Kljub vsem možnostim varstva pravic, ki so posamezniku neposredno ali posredno na voljo, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje pravic, ki izvirajo iz prava EU, se postavlja vprašanje ali se lahko vseeno znajde v situaciji, ko mu ustrezno oziroma učinkovito varstvo pravic (po načelu effet utile) ni zagotovljeno? Odgovor je pritrdilen. Varstvo pravic posameznika preko Sodišča EU je kljub namenu spremembe četrtega odstavka 263. člena PDEU, da se posameznikom omogoči, da pod manj strogimi pogoji vložijo ničnostno tožbo zoper predpise, omejeno in ni opaziti interesa, ne s strani Sodišča EU, kot tudi ne s strani držav članic (sodeč po Lizbonski pogodbi), da bi v prihodnje prišlo do širitve tega obsega na tak način, da bi posameznikom v okviru pojma predpis bila dana možnost izpodbijanja splošnih zakonodajnih aktov. Naloga je sestavljena iz treh poglavij. Prvo poglavje predstavlja kratek uvod v sisteme varstva pravic. V drugem poglavju sledi opis značilnosti posameznega sistem varstva pravic, s pregledom bistvenih lastnosti pravnih sredstev, znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic. Tretje poglavje je jedro magistrske naloge. V njem so najprej predstavljene možnosti, kako lahko posameznik zaščiti svoje pravice, ali se lahko odloči za uveljavljanje varstva pravic le znotraj enega sistema varstva pravic, na primer zasebnopravnega, ali pa lahko hkrati uporabi tudi pravna sredstva, ki mu jih nudi sistem javnega varstva pravic. Sledi analiza podobnosti in razlik ter medsebojne povezanosti posameznih pravnih sredstev, ki daje podlago za pregled prednosti in slabosti za posameznika, pri uveljavljanju varstva pravic. Magistrska naloga doseže svoj vrh pri presoji, ali je posamezniku, glede na novo ureditev po Lizbonski pogodbi in kljub pomanjkljivostim sistema varstva pravic, zagotovljeno učinkovito varstvo pravic prava EU. Temu pa sledijo še sklepne misli.
Keywords: Pravo EU, načelo primarnosti, načelo neposrednega učinka, sistem varstva pravic prava EU, varstvo pravic v zasebnem interesu, varstvo v javnem interesu, ustavno varstvo pravic, značilnosti posameznega sistem varstva pravic, pravna sredstva znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic, prednosti in slabosti za posameznika, učinkovito varstvo pravic prava EU, Lizbonska pogodba, direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena PDEU, strogi pogoji legitimacije pomanjkljivostim sistema
Published: 28.05.2014; Views: 2445; Downloads: 854
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica