| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, master's thesis

Abstract: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Keywords: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Published: 08.03.2011; Views: 3105; Downloads: 527
.pdf Full text (968,70 KB)

12.
MEJE KONTINUITETE UPORABE KOORDINACIJSKIH PRAVIL O SOCIALNI VARNOSTI V EU IN NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKEGA SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI
Katja Kupljen, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru prava socialne varnosti Evropske unije je s 01.05.2010 začela veljati nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti. V magistrski nalogi je z vidika nadaljnje uporabe (novih) koordinacijskih pravil, ki so tesno povezana s svoboščino prostega gibanja ljudi, predstavljena analiza primerjalno-pravnega pregleda stare in nove ureditve. Z vidika kontinuitete oziroma nadaljnjega razvoja evropskega sistema socialne varnosti pa so v nalogi izpostavljena predvsem odprta vprašanja, sodna praksa Sodišča Evropske unije in problematika modernizacije enotnega evropskega sistema socialne varnosti. Nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti, katere glavno vodilo je še vedno zagotavljanje in vzpodbujanje svobode gibanja ljudi, z vsebinskega vidika večjih sprememb ne prinaša. Temeljna pravila se ohranjajo in namen koordinacije je še vedno povezovanje sistemov socialne varnosti, brez njihovega poenotenja (harmonizacije). Glavna cilja nove ureditve sta poenostavitev in modernizacija. Pomembne so tudi nekatere »tehnične« spremembe (»administrativni« napredek) in novosti glede postopkov odločanja o socialnih pravicah, kar posledično zagotavlja višjo stopnjo varstva pravic. Koordinacija sistemov socialne varnosti svojo materialno veljavnost (ki je »zgolj« dopolnjena z dajatvami iz naslova očetovstva in pred-upokojitvenimi pravicami) ohranja, ter novih »samostojnih« pravic ne prinaša, pa čeprav je Sodišče Evropske unije v svojih sodbah že večkrat opozorilo na nekatere pravice oziroma dajatve in storitve, ki bi prav tako morale biti predmet koordinacije (pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe, zdravstvene storitve in dajatve za tiste, ki jim brezposelnost šele grozi). Za kontinuiteto uporabe koordinacijskih pravil (kot tudi za nadaljnji razvoj evropskega sistema/prava socialne varnosti) je pomembna »nova« širša osebna veljavnost nove koordinacijske uredbe, saj le-ta vključuje vse državljane Evropske unije, tako ekonomsko aktivne kot tudi neaktivne. V posledici navedenega so tako v novi ureditvi povzdignjene določbe evropskega državljanstva, socialna solidarnost in temeljna načela koordinacije sistemov socialne varnosti (predvsem teritorialno načelo in načelo enakega obravnavanja). Načela evropske koordinacije so tudi v splošnem z novo uredbo nadgrajena in njihova vloga je okrepljena. Številna koordinacijska pravila so posodobljena, preglednejša, enostavnejša, transparentnejša in bolje strukturirana ter posledično za upravičence/zavarovance (katerim so ta pravila tudi dejansko namenjena) lažje razumljiva in dostopnejša. Pomemben napredek je dosežen na področju (so)delovanja in »upravne administracije« nosilcev socialnih zavarovanj držav članic, kateri bodo postopno vsi prešli na elektronski način izmenjave podatkov (EESSI), s čimer bodo postopki priznavanja in izplačevanja pravic hitrejši in transparentnejši, varstvo pravic zavarovancev pa učinkovitejše. Kljub dosežkom nove »modernizirane« koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji, odprta vprašanja ostajajo. Pomanjkljivost predstavlja »zaprta« stvarna veljavnost (pravice/dajatve, ki so predmet evropske koordinacije, so naštete taksativno in ne primeroma); vzporedna veljava stare in nove ureditve; vprašanje pomena novih definicij in dejanske učinkovitosti pravil v praksi; priprava (prehod) in končno delovanje enotnega elektronskega sistema. V prehodnem obdobju sta še posebej pomembni sodelovanje med nacionalnimi nosilci socialnih zavarovanj in pomoč s strani organov Evropske unije. Upoštevaje izzive sodobne družbe ter kompleksnost in raznolikost nacionalnih sistemov socialne varnosti držav članic, pri čemer imajo države članice na ravni Evropske unije pravico, da same urejajo svoj sistem socialne varnosti, poenotenega (unificiranega) evropskega sistema socialne varnosti nikoli ne bo mogoče doseči. Prav tako iz istih razlogov koordinacijska pravila na določenih mestih (še vedno) ostajajo zapletena, ter je zato pričakovati ponovne spr
Keywords: socialna varnost, socialna varnost v EU, socialnovarstvena politika EU, uredbena ureditev, Uredba 883/2004, Uredba 987/2009, sistem koordinacije, koordinacijska pravila o socialni varnosti, primerjalna analiza uredb, nadaljnji razvoj evropskega sistema socialne varnosti, sodna praksa Sodišča EU, pokojninsko zavarovanje
Published: 09.05.2011; Views: 3507; Downloads: 258
.pdf Full text (1,26 MB)

13.
POMEN SODBE V ZADEVI METOCK ZA URESNIČEVANJE DERIVATIVNIH PRAVIC DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
Emilija Stagoj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavam sodbo v zadevi Metock ter njen pomen za uresničevanje derivativnih pravic državljanov tretjih držav. Metock je kamerunski državljan, ki je sklenil zakonsko zvezo z državljanko Kameruna, ki je pridobila tudi britansko državljanstvo. Po prihodu na Irsko je vložil prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje kot zakonec državljana Evropske unije, ki dela in prebiva na Irskem. Ta prošnja je bila zavrnjena, ker ni izpolnil pogoja v zvezi s predhodnim zakonitim prebivanjem v drugi državi članici, kot so to zahtevali irski predpisi. V zvezi z navedenim je Metock vložil tožbo za odpravo odločbe, s katero je Ministrstvo za pravosodje, enakost in reformo zakonodaje zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje. Za razjasnitev vprašanja ali so irski predpisi skladni z Direktivo 2004/58/ES je irsko Vrhovno sodišče pred Sodišče Evropske unije vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe. Skozi obravnavo navedene sodbe v diplomskem delu obravnavam derivativne pravice državljanov tretjih držav.
Keywords: Direktiva 2004/58/ES, državljani tretjih držav, pravice državljanov tretjih držav, prosto gibanje, prepoved diskriminacije, združitev družine
Published: 14.07.2011; Views: 2493; Downloads: 134
.pdf Full text (1,05 MB)

14.
Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
Zlatka Markovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen. Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Keywords: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Published: 25.07.2011; Views: 4518; Downloads: 587
.pdf Full text (977,28 KB)

15.
PRAVNI VIDIKI IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE
Martina Hozjan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Med obnovljivimi viri je edina, ki ne spada med sončne vire saj je neprestano razpoložljiva, ne glede na vremenske razmere. Na površje se prenaša v obliki tople geotermalne vode ali pare. Njena temperatura narašča z enoto globine kar izraža geotermični gradient. Možnosti njene uporabe pogojuje temperatura vira. Ločimo visokotemperaturne vire s temperaturo nad 150° C, ki jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike in nizkotemperaturne geotermalne vire pod 150° C, ki jih v glavnem izrabljamo neposredno za ogrevanje. Izkoriščanje geotermalne energije je učinkovitejše, če jo uporabljamo kaskadno, torej na različnih, vedno nižjih temperaturnih nivojih. Zakonsko področje raziskav in izrabe geotermalne energije in termalnih vod v Sloveniji trenutno urejajo štirje zakoni: Zakon o varstvu okolja, Energetski zakon, Zakon o rudarstvu ter Zakon o vodah. Ključen problem rabe geotermalne energije je ignoranca države in pomanjkljiva oziroma neenotna zakonodaja, kar zavira njen razvoj. V prihodnosti bo zato nujno sprejetje enotnega zakona o geotermalni energiji z jasno definicijo vira in načinov njegove uporabe. Rezultati dosedanjega razvoja kažejo tudi, da ni dovolj dostopnih finančnih sredstev namenjenih razvoju uporabe geotermalnih virov, kar bi prav tako rešili z enotno zakonodajo in enotnim nadzornim organom, ki bi se ukvarjal z celotno vejo geotermije v Sloveniji. Največji del potencialne geotermalne energije se nahaja v Pomurju, ki je hkrati najmanj razvita regija v državi. To je še en razlog, zakaj mora država začeti intenzivneje spodbujati najprej raziskave in potem tudi izrabo geotermalne energije. Tako bo bistveno pripomogla k razvoju regije, posledično pa tudi države. Pozitiven vpliv na razvoj izkoriščanja geotermalne energije bi prav gotovo imelo tudi oblikovanje skupne čezmejne politike o geotermalnih virih na območju celotne Evropske unije.
Keywords: Obnovljivi viri energije, geotermalna energija, varstvo okolja, Slovenija, enoten zakon o geotermalni energiji, kaskadno izkoriščanje, reinjektiranje, sofinanciranje.
Published: 06.09.2011; Views: 2971; Downloads: 148
.pdf Full text (1,84 MB)

16.
MEJE KARIKATUR V MEDIJSKEM PRAVU (PRIMER KARIKATURE ZORANA JANKOVIČA KOT HITLERJA)
Laura Laznik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je raziskati širše področje medijskega prava. Osredotočili se bomo na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do svobodnega izražanja ter pravico do časti in dobrega imena. V ospredju je seveda svoboda izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Pravica, ki je temeljni pogoj za razvoj in samoizpolnitev (self-fulfillment) vsakega posameznika. Skozi primere bomo spoznali prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Posegli bomo na področje domnevno spornih karikatur in vprašanje žaljenja preko njih.
Keywords: karikatura, medijsko pravo, svoboda izražanja, čast in dobro ime.
Published: 03.10.2011; Views: 11888; Downloads: 169
.pdf Full text (8,84 MB)

17.
MOŽNOST ODVZEMA ŽIVALI
Helena Klinc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika možnosti odvzema živali v Sloveniji glede na posamezne predpise. Predstavljene so težave, nedorečenosti, slabe in dobre rešitve v postopku, predlaganih pa je tudi nekaj novih. Predstavljena je situacija, ko je možnost odvzema živali predvidena, če je storjen prekršek, ne pa tudi, kadar je storjeno kaznivo dejanje mučenja živali. Nadalje je predlagana uvedba sankcije prepovedi posedovanja živali in sankcije psihološkega svetovanja v določenih primerih mučenja živali. Poudarjena je pomembnost registracije in identifikacije živali, saj je včasih to edini način, da se identificira lastnika trpeče živali. Uzakoniti bi bilo potrebno obvezno mikročipiranje mačk. Predlagan je popis vseh pasjih legel, ne le rodovniških - vsaka kotitev bi morala biti prijavljena (mladiči pa cepljeni in mikročipirani še preden gredo v nove domove), sicer naj se lastnika kaznuje. Onemogoči naj se oddajanje oglasov in trgovanje z mladiči, če dejavnost ni prijavljena oziroma registrirana. To bi pri tistih, ki se jim »dogajajo« legla iz malomarnosti oziroma neželena legla, spodbudilo kastriranje in steriliziranje živali. Verjetno pa bi se v izogib stroškom (kastracije, sterilizacije ali pa cepljenja in mikročipiranja mladičev) še naprej dogajali primeri pobojev mladičev, ki pa bi morali biti strogo sankcionirani. Predpostavka seveda je, da ljudje kršitelje prijavijo. Ena izmed rešitev za zmanjšanje števila neželenih legel bi bila možnost brezplačne kastracije in sterilizacije psov in mačk. Na koncu so analizirani trije novejši dejanski primeri, ki jih obravnava Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS), z namenom pokazati, kakšen in kako dolg je postopek, preden pristojni lahko ukrepajo.
Keywords: mučenje živali, možnost odvzema živali, prepoved posedovanja živali, psihološko svetovanje, registracija in identifikacija živali, Veterinarska uprava Republike Slovenije
Published: 06.10.2011; Views: 3156; Downloads: 236
.pdf Full text (925,37 KB)

18.
INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNOST PRODANEGA BLAGA V PRAVU ES IN USTREZNOST UREDITVE V SLOVENSKEM PRAVU
Martina Metelko, 2011, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem odgovornosti prodajalca in/ali proizvajalca v primeru sklenitve prodajne pogodbe in obstoja napak na kupljeni stvari. Bistveni interes vsakega kupca je namreč, da za plačilo dobi stvar, ki je v skladu z njegovimi pričakovanji. Z integracijo Slovenije v Evropsko unijo smo se integrirali tudi v acquis communitarie, kjer se v vsakdanji praksi potrošnikov z nakupovanjem uresničuje ena izmed temeljnih svoboščin, prost pretok blaga. V dosedanjem razvoju področja prava varstva potrošnikov v Uniji se je v okviru sekundarnega prava v consumer acqius uveljavilo večje število direktiv, s katerimi je evropski zakonodajalec k varstvu potrošnikov pristopil na vertikalen način ureditve po posameznih področjih. Z Direktivo 1999/44/ES se je s ciljem enotne minimalne ravni varstva potrošnikov opredelil do nekaterih vidikov prodaje potrošniškega blaga in z njimi povezanih garancij v primeru neskladnosti blaga s potrošnikovimi razumnimi pričakovanji. Potrošnik kot kupec v primerjavi s prodajalcem ali proizvajalcem predstavlja šibkejšo stranko, zato mu v primeru neskladnosti blaga s prodajno pogodbo, ki je z našo pravno ureditvijo definirana kot stvarne napake, prodajalec objektivno odgovarja. Direktiva in slovenska zakonodaja v teh okoliščinah predvidevata katalog jamčevalnih zahtevkov, med katerimi ima prednost naknadni izpolnitveni zahtevek v obliki popravila ali zamenjave stvari. V primerih, ko je izpolnitveni zahtevek nemogoč, nesorazmeren ali neuspešen, lahko kupec alternativno uveljavlja, ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. S ciljem sorazmernosti objektivne prodajalčeve odgovornosti je kogentno določeno trajanje zakonite odgovornosti, in sicer prodajalec jamči za napake, ki se pokažejo v roku dveh let od izročitve blaga oziroma v primerih rabljenega blaga v krajšem roku najmanj enega leta. Glede na dolžnost pravočasnosti potrošnikovega obvestila o obstoju napake v dveh mesecih od seznanitve z napako, je kogentno določena tudi domneva, da je napaka, ki se je pokazala v prvih šestih mesecih, obstajala že ob izročitvi blaga. Iz jamčevanja kot zakonske odgovornosti za skladnost izdelka s pričakovanim se je z razvojem industrije in proizvodnje razvil institut garancije, ki je opredeljen kot enostranska prostovoljna izjava (v primeru prostovoljne garancije) in na podlagi slovenske ureditve tudi kot zakonska obveznost (v primeru obvezne garancije). V nalogi so najprej predstavljeni vsi relevantni pojmi v zvezi z institutom garancije v slovenskem pravu in pravu Evropske unije. Za bolj kritično presojo teze te naloge je predstavljena tudi primerjalna angleška in nemška ureditev (prostovoljne) garancije. V tretjem delu naloge je predstavljena geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem pravu in pravu EU ter v nadaljevanju ureditev zakonske odgovornosti za proizvode po slovenskem pravu z analitično primerjavo ureditve uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v pravu EU ter v slovenskem, nemškem in angleškem pravu. S ciljem dodatnega varstva potrošnikov je z Direktivo 1999/44/ES poleg zakonske odgovornosti za napake na izdelku določen tudi institut garancije. Slednja je po svoji osnovi opredeljena kot prostovoljna izbira na strani garanta kot dajalca garancije, ki se odloči, da bo s svojo garancijsko izjavo na določeno blago potrošniku v določenem časovnem obdobju (garancijski rok) poleg zakonitega nudil tudi dodatno varstvo. S tem je potrošniku v primeru napak na stvari omogočena alternativna izbira med uveljavljanjem ali jamčevalnih ali garancijskih zahtevkov. Potrošnik mora seveda zadostiti ostale pogoje za uveljavljanje zahtevkov na eni izmed pravnih podlag, z omejitvijo neupravičene pridobitve pa mu je omogočeno kombinirano uveljavljanje istovrstnih zahtevkov. Slovenski zakonodajalec je z upoštevanjem načela minimalne harmonizacije bistveno presegel cilje Direktive 1999/44/ES in na ta način bistveno zmanjšal funkcijo garancije kot elementa konkurenčnega prava, ki lahko garantu izboljša položaj na trgu. Z narav
Keywords: Prostovoljna garancija, obvezna garancija, pooblaščeni servis, garancija kot tržni mehanizem, jamčevanje, stvarne napake, objektivna odgovornost prodajalca/proizvajalca, zakonska odgovornost, napake na stvari, garancijski rok, jamčevalni rok, podaljšana garancija, vrste škode, damnum quod rem, damnum circa rem, damnum extra rem, neustreznost implementacije Direktive 1999/44/ES v slovenski pravni red, geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem angleškem in nemškem pravu ter pravu EU, gara
Published: 19.04.2012; Views: 3531; Downloads: 582
.pdf Full text (1,25 MB)

19.
ŠKODLJIVI VPLIVI SUBVENCIJ EU NA OKOLJE
Tina Štorman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene subvencije s strani Evropske unije, ter njihov vpliv na okolje. Subvencije so tesno povezane z našim vsakdanjim življenjem, saj so povezane z večino dejavnosti, tako proizvodne, kot tudi potrošniške. V prvem delu diplomske naloge so predstavljene subvencije, ki jih Evropska unija podeljuje na posameznih področjih. Ta področja so: kmetijstvo, energetika, ribištvo, promet, kohezijska politika in okolje. V nalogi sta predstavljeni tudi dve pomembni študiji o okolju škodljivih subvencijah. V poročilih so zajete ugotovitve in priporočila glede subvencij, ki imajo negativne vplive na okolje. Predstavljeno je tudi prejemanje subvencij v Sloveniji. Z vidika okolju prijaznih subvencij je predstavljena skupina Bisol Group, d.o.o. V zadnjem delu so predstavljene razne pobude in ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja okolja (Zelena reforma, Odprava subvencij masovni živinoreji, Ukinitev subvencij za fosilna goriva, Direktiva o trajnostni rabi pesticidov).
Keywords: subvencije, okolje, kmetijstvo, energetika, ribištvo, promet, kohezijska politika.
Published: 09.01.2013; Views: 2692; Downloads: 196
.pdf Full text (798,38 KB)

20.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica