| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Optimiranje postopkov formulacije farmacevtskih učinkovin v porozne polimerne nosilce
Teja Cesar, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil optimizirati formulacijo polimernih nosilcev kot sistemov za dostavo farmacevtskih učinkovin. Cilj je bil izboljšati topnost izbranih farmacevtskih učinkovin ter doseči podaljšano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Polimerni nosilci so obetavni na področju razvoja sistemov s formuliranimi zdravili, saj lahko z ustrezno prilagoditvijo njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti dosežemo izboljšano formuliranje in sproščanje farmacevtskih učinkovin. V sklopu laboratorijskega dela smo sintetizirali plastovite polimerne nosilce, v katere smo uspešno formulirali dve različni farmacevtski učinkovini z različno polarnostjo. Izbrana polimera sta bila hitozan in alginat. S procesom superkritičnega penjenja smo izdelali tudi porozne polimerne nosilce, kjer smo kot začetni polimer uporabili polikaprolakton. Kot farmacevtski učinkovini smo izbrali ketoprofen in klindamicin hidroklorid. Izbrali smo ju glede na njuno topnost v telesnih tekočinah. Ketoprofen se uporablja za zdravljenje akutne bolečine in je slabo topen, medtem ko je klindamicin hidroklorid bolj topen v telesnih tekočinah in se uporablja kot antibiotik. Karakterizacijo formuliranih polimernih nosilcev z vsebnostjo farmacevtskih učinkovin smo izvedli z vrstično elektronsko mikroskopijo in tehniko oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo. Z in vitro testiranjem sproščanja smo prikazali spreminjanje vsebnosti formuliranih farmacevtskih učinkovin v polimernih nosilcih glede na čas sproščanja, pridobljene vzorce smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti in z UV-Vis spektrofotometrijo. Rezultati so nedvoumno pokazali, da je formulacija farmacevtskih učinkovin v polimerne nosilce omogočila podaljšano sproščanje v telesnih tekočinah. Ugotovitve kažejo, da so porozni polimerni nosilci bolj primerni za sisteme dostave zdravil s podaljšanim sproščanjem v primerjavi s plastovitimi polimernimi nosilci.
Ključne besede: farmacevtske učinkovine, polimerni nosilci, plastoviti polimeri, superkritično penjenje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 62; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Različni postopki formulacije in njihov vpliv na sproščanje farmacevtskih učinkovin v simuliranih telesnih tekočinah
Zala Mesec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati, ali lahko z enkapsulacijo zdravilne učinkovine (ketoprofena) v različne vrste nosilcev dosežemo njeno nadzorovano sproščanje v simuliranih telesnih tekočinah. Kot nosilce aktivnih učinkovin smo uporabili maltodekstrin, alginat, sojine proteine in polietilen glikol. Pridobljene enkapsulate smo najprej okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom in dobili mikrografe različnih povečav, ki so nam podali informacijo o morfoloških lastnostih produktov. Z metodo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije smo preverili uspešnost vezave aktivne učinkovine v različne vrste nosilcev. Nato je sledilo še in vitro sproščanje zdravilne učinkovine iz polimernih nosilcev, ki je potekalo v simuliranih telesnih tekočinah. Ugotovili smo, katera formulacija je najprimernejša za doseganje nadzorovanega sproščanja v simuliranih telesnih tekočinah. Za vse pripravljene formulacije smo izrisali profile sproščanja in jim z matematičnimi modeli določili njihovo kinetiko sproščanja. Profili sproščanja posameznih formulacij so pokazali uspešno vezavo aktivne učinkovine v različne enkapsulate. V primerjavi s sproščanjem neformulirane aktivne učinkovine smo dosegli bolj nadzorovano sproščanje.
Ključne besede: ketoprofen, mikronizacija, enkapsulacija, in vitro sproščanje, matematični modeli
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

4.
The extraction process, separation, and identification of curcuminoids from turmeric curcuma longa
Gal Slaček, Petra Kotnik, Azra Osmić, Vesna Postružnik, Željko Knez, Matjaž Finšgar, Maša Knez Marevci, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Turmeric Curcuma longa is a well-known spice with various health benefits, attributed primarily to curcumin. Soxhlet extraction, cold maceration, ultrasound-assisted extraction (UAE), and supercritical fluid extraction were performed, and the content of total phenols, proanthocyanidins, and antioxidants was analysed by UV/VIS spectrophotometry. High-performance liquid chromatography-tandem mass spectrometry (HPLC-MS/MS) was employed to identify and quantify the curcumin content. Supercritical extracts had the highest total phenolic content (538.95 mg GA/100 g material), while the Soxhlet extracts had the highest content of proanthocyanidins (4.77 mg PAC/100 g of material). Extracts obtained by UAE and supercritical extraction have the highest antioxidant potential. Antioxidant activity measured by 2,2-diphenyl-1-picrylhydrazyl (DPPH center dot) was 64.27% and 1750.32 mg Trolox per g dry weight by 2,2-azinobis(3-ethylbenzothiazoline 6 sulphonic acid) (ABTS(+center dot)) for the extract obtained by supercritical extraction. The UAE resulted in the highest amount of curcumin (1.91 mg curcumin/g material). A kinetic study showed that extraction yield in supercritical extracts decreased with increasing temperature and that the content of isolated curcumin was inversely proportional to solvent-to-feed ratio (S/F). The present study has confirmed that turmeric is an excellent source of antioxidants, such as curcumin, that play an important role in reducing cellular stress by neutralising free radicals.
Ključne besede: turmeric, curcumin, total phenols, proanthocyanidins, antioxidants
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Izolacija maščobnih kislin iz bučnih semen vrste cucurbita pepo : magistrsko delo
Nika Hočevar, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izvedli različne metode ekstrakcij bučnih semen, raziskali biološki pomen maščobnih kislin, preučevali izolacijo le-teh iz bučnih semen vrste Cucurbita pepo. Bučna semena že dolgo veljajo za prehransko bogato in zdravo sestavino, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi, med njimi tudi pomembne maščobne kisline. Za pridobivanje ekstrakta bučnih semen smo uporabili konvencionalne ekstrakcije, s topilom petrol eter in superkrične ekstrakcije z uporabo ogljikovega dioksida pri različnih pogojih. Izvedli smo saponifikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin z metodo GC-MS. Ugotavljamo, da ekstrakcija s Soxhletovim aparatom prinese največji izkoristek pri konvencionalnih ekstrakcijah, medtem ko je superkrična ekstrakcija najvišji izkoristek prinesla pri tlaku 400 bar in temperaturi 60 °C. Analiza maščobnih kislin je razkrila, da je najbolj zastopana oleinska kislina, sledita ji linolna in palmitinska kislina. Pri konstantni temperaturi 60 °C smo z višanjem tlaka pridobili večjo vsebnost oleinske in linolne kisline. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih je bila primerljiva, ne glede na uporabljeno metodo. Zaključek poudarja pomembnost esencialnih maščobnih kislin, še posebej linolne ter oleinske kisline v bučnih semenih ter odpira poti novim možnostim v prehrambeni in medicinski industriji. Raziskava prispeva k razvoju znanja na področju izolacije in uporabe ekstraktov bučnih semen ter poziva k nadaljnjim raziskavam za izboljšanje prehranskih dopolnil in splošnega zdravja ljudi.
Ključne besede: bučna semena, superkritična ekstrakcija, maščobne kisline, saponifikacija, GC-MS
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

6.
Izolacija kapsaicinoidov iz različnih vrst čili paprik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Melani Vengust, 2023, diplomsko delo

Opis: Čili je začimba, ki prihaja iz rodu rdečih paprik. Izvira iz Amerike. Pri pripravi hrane se uporablja že pet tisočletij. Poznamo pet osnovnih vrst čilijev in več kot 3000 različic. Pri diplomskem delu smo se odločili, da bomo uporabili posušene paprike lokalnega pridelovalca naslednjih vrst: Bird´s Eye, kajenska paprika, Lemon drop in Carolina Reaper. Čili vsebuje pekoče spojine kapsaicinoidov, ki jih najdemo največ v placenti, kjer so zraščena semena. Oljnate spojine kapsaicinoidov delimo na nordikapsaicin, dihidrokapsaicin in kapsaicin, ki ga je v pekočih paprikah največ. Topen je v organskih topilih, zato smo se odločili za uporabo etanola in dimetil sulfoksida. Izvedli smo različne ekstrakcijske metode (ultrazvočna ekstrakcija, ekstrakcija po Soxhletu, vroča in hladna maceracija). Za določanje kapsaicinoidov smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Na podlagi teh rezultatov smo določili indeks pikantnosti. UV/VIS spektrofotometrijo smo uporabili za določanje antioksidativnega potenciala, totalnih fenolov in proantocianidinov. Pri beleženju dobljenih podatkov smo si pomagali s programom Excel, programskim jezikom R in integriranim razvojnim okoljem RStudio. Rezultati kažejo, da je izkoristek ekstrakcij najvišji pri kajenski papriki v primeru vroče maceracije z dimetil sulfoksidom. Najvišjo antioksidativno aktivnost ima ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen z vročo maceracijo s topilom dimetil sulfoksid. Najvišjo vsebnost totalnih fenolov ima etanolni ekstrakt iz vzorca Carolina Reaper, pridobljen s Soxhletovo ekstrakcijo. Vsebnost proantocianidinov je najvišja pri vrsti Bird´s Eye, v primeru Soxhletove ekstrakcije z etanolom. Največ kapsaicinoidov ima vrsta Carolina Reaper, vsebnost je najvišja v etanolnih ekstraktih. Prišli smo do ugotovitve, da ima v splošnem največjo vsebnost kapsaicinoidov čili Carolina Reaper, kar sovpada tudi z največjo vrednostjo na Scovillovi lestivci. Vsebnost pekočih snovi in vrednost skovilov pada v naslednjem vrstnem redu: Carolina reaper, Bird's Eye, kajenska paprika in Lemon Drop. Zaradi mnogih pozitivnih učinkov čilija vse pogosteje zasledimo njegovo uporabo v farmaciji, medicini in prehrani. To je tudi razlog, da je vedno več raziskav na tem področju.
Ključne besede: Čili, kapsaicinoidi, kromatografija, spektrofotometrija, biološko aktivne komponente.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

7.
Protiglivni učinek ekstraktov česna (Allium sativum) ter njihova formulacija : magistrsko delo
Nejc Brunček, 2023, magistrsko delo

Opis: Česen (Allium sativum) in čemaž oz. divji česen (Allium ursinum), katera spadata v rod lukov, sta poznana kot močna antioksidanta z različnimi zdravilnimi učinki. Eden izmed mnogih je protiglivni učinek, ki je lahko fungicidni, kadar ubije celice gliv, ali fungistatičen, kadar prepreči oz. zavira nadaljnjo rast glivnih celic. Vzrok za takšno delovanje je v alicinu, ki moti elektrokemični potencial celic s spreminjanjem redoks stanja, ta pa se v česnu in čemažu nahaja v obliki aliina. V okviru magistrske naloge smo pridobili več različnih ekstraktov iz česna in čemaža. Uporabili smo tako konvencionalne kot nekonvencionalne ekstrakcijske metode, material pa ekstrahirali s polarnimi in nepolarnimi topili. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo različnih analiz, kot so določevanje antioksidativne aktivnosti, preverjanje vsebnosti totalnih fenolov in aliina, definirali protiglivni učinek na kvasovki Candida albicans. Rezultati kažejo, da se želene komponente lažje ekstrahirajo iz česna in čemaža v mešanici polarnih topil (etanol in destilirana voda v razmerju 1:1), ob uporabi ultrazvočnega valovanja, ki pospeši biokemične reakcije in prenos snovi. Posledično je bil izkoristek ultrazvočne ekstrakcije visokih 62,57 %. Naša študija je pokazala, da antioksidativna aktivnost v primeru ekstraktov česna, sledi trendu vsebnosti totalnih fenolov. Ekstrakti čemaža pa poleg fenolnih spojin, vsebujejo še velike količine flavonoidov in različnih žveplovih spojin. Z mikrodilucijsko metodo smo preverjali protiglivni učinek, ki smo ga dokazali zgolj pri ekstrakciji s Soxhletovim aparatom iz čemaža (EtOH/voda), čigar MIC vrednost znaša 7,5 mg/mL, čeprav smo pri slednjem ekstraktu zabeležili le 27.166,5 μg aliina na g ekstrakta. Za primerjavo, ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo iz česna (etanol), ki je vseboval 150.451 μg aliina na g ekstrakta, pa ni kazal znakov protiglivnega delovanja.
Ključne besede: česen, čemaž, antioksidativna aktivnost, protiglivni učinek, aliin
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

8.
Vpliv postopka predobdelave materiala na vsebnost vitaminov v ekstraktih cvetnega prahu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Karin Jakopič, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Ključne besede: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Objavljeno v DKUM: 18.09.2023; Ogledov: 222; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,01 MB)

9.
Optimizacija postopka superkritične ekstrakcije sladkega pelina ( artemisia annua l.) s programom design expert : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Karin Bajde, 2023, diplomsko delo

Opis: Sladki pelin ( Artemisia annua L.) je zdravilna rastlina, ki vsebuje antimalarik artemizinin. Po strukturi je seskviterpenoidni lakton, točen mehanizem delovanja artemizinina še ni raziskan. Cilj diplomskega dela je po eksperimentalnem načrtu programa Design Expert pro 13 izvesti superkritično ekstrakcijo s CO2 in ultrazvočno ekstrakcijo, kjer kot topilo uporabimo etanol. Pridobljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativne lastnosti z metodo DPPH in z LC-MS/MS določili vsebnost artemizinina. Glede na dobljene rezultate smo obe ekstrakcijski metodi optimizirali in rezultate statistično obdelali. Ugotovili smo, da so izkoristki višji pri višji temperaturi, srednje visokih tlakih in daljšem času ekstrakcije. Pri obeh ekstrakcijah imata opazovana parametra pomemben vpliv in sta medsebojno odvisna. Pri ultrazvočni ekstrakciji smo najvišje vrednosti za antioksidativno aktivnost dosegli pri temperaturi med 42 in 50 ⁰C ter času med 10 in 30 min. S superkritično ekstrakcijo pa smo maksimum dosegli pri temperaturi 40 ⁰C in tlakih med 250 in 300 bar. Vsebnost artemizinina je bila pri ultrazvočni ekstrakciji najvišja pri temperaturi 40 ⁰C in času med 3 in 25 min. Najvišje vsebnosti artemizinina pri superkritični ekstrakciji pa so bile dosežene pri temperaturi med 40 in 45 ⁰C ter tlakih med 200 in 300 bar.
Ključne besede: sladki pelin, sejalna analiza, antioksidanti, artemizinin, eksperimentalni načrt, konvencionalne ekstrakcijske metode
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
Vpliv procesnih parametrov na kakovost in obstojnost ekstrakta ameriškega slamnika (Echinacea purpurea) : diplomsko delo
Katja Fingušt, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na kakovost in obstojnost ekstrakta ameriškega slamnika. Želeli smo pridobiti stabilne ekstrakte ter izolirati čim višje vsebnosti polifenolov in polisaharidov. Najprej smo izvedli sejalno analizo, s katero smo določili mediansko zrno, najpogosteje zastopano zrno in koeficient zrnatosti, ter ugotovili, da je bila zrnatost neenakomerna. V laboratoriju smo izvajali vročo in hladno maceracijo ter ultrazvočno ekstrakcijo. Uporabljali smo pet različnih topil: destilirano vodo, absolutni etanol ter mešanice etanol:voda (70:30), etanol:voda (50:50) ter etil acetat:voda (70:30). Ko smo izvedli vse ekstrakcije, smo pričeli z analiznim delom, kjer smo s spektrofotometričnimi metodami določili vsebnosti totalnih fenolov in proantocianidinov ter antioksidativno aktivnost ekstraktov in ugotovili, da je imel ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo in topilom etanol:voda (70:30), najvišji izkoristek, najvišjo vsebnost totalnih fenolov in najvišjo antioksidativno aktivnost. Najnižji izkoristek pa je imel ekstrakt, ki smo ga pridobili z ultrazvočno ekstrakcijo, kjer smo kot topilo uporabili absolutni etanol. Prav tako je imel ta ekstrakt tudi najnižjo vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov. Večinoma so ekstrakti pokazali visoke vsebnosti fenolnih spojin. Etanolni ekstrakti so pokazali višje vsebnosti fenolnih spojin, prisotnost vode pa je povečala ekstrakcijo proantocianidinov, kar je potrdilo naši hipotezi. Kot predvidevano smo najvišje izkoristke dobili pri vroči maceraciji. Kasneje smo izvedli mikroenkapsulacijo in pridobljenim formulatom določili antioksidativno delovanje ter ugotovili, da je bila učinkovitost precej nizka.
Ključne besede: ameriški slamnik, ekstrakcija, totalni fenoli, antioksidanti, proantocianidini, sejalna analiza
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 1.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici