1. Izkušnje starejših oseb z oskrbo v domovih za starejšePia Deučman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi demografskega staranja prebivalstva postaja dolgotrajna institucionalna oskrba starejših oseb eden izmed osrednjih izzivov sodobne družbe. Kakovost oskrbe pomembno vpliva na vsakdanje življenje in dobrobit stanovalcev domov za starejše. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako starejše osebe doživljajo oskrbo v domovih za starejše in kateri dejavniki vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Metode: Zaključno delo temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature, izbrane s pomočjo iskalne strategije po pristopu PIO. V iskanje so bile vključene tri mednarodne podatkovne baze. Za analizo podatkov je bila uporabljena narativna sinteza.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet kvalitativnih raziskav. Ugotovitve kažejo, da izkušnje starejših oseb z oskrbo zajemajo pet ključnih tem: avtonomija, medosebni odnosi, telesno in čustveno počutje, občutek doma in prehod v institucionalno oskrbo.
Razprava in zaključek: Kljub številnim pozitivnim vidikom oskrbe, kot sta varnost in dostop do storitev, starejše osebe pogosto poročajo o izgubi samostojnosti in občutku izolacije. Individualiziran pristop, vključevanje stanovalcev v odločitve in poudarek na čustveni podpori so ključni za izboljšanje kakovosti oskrbe
Ključne besede: izkušnje starejših oseb, dom za starejše, dolgotrajna oskrba, kakovost oskrbe, institucionalno bivanje
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (683,42 KB) |
2. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Ključne besede: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Person-centred care in association with psychological well-being of older adultsMateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Brendan McCormack, Sergej Kmetec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: As the global population ages, there is an increasing focus on enhancing the psychological well-being of older adults. A key strategy is person-centred care, which emphasises recognising each individual as unique, with their values, needs, and preferences. This study explored older adults’ perceptions of person-centred care and its relationship with their general health and psychological well-being. Methods: A cross-sectional study involving 632 participants aged 65 to 96 years (mean age = 73.4 ± 6.7) was conducted, comprising 435 (69%) female and 197 (31%) male participants. Of these, 57% lived in home environments, while 43% resided in retirement homes. Data were collected using a self-report questionnaire that included the General Health Questionnaire (GHQ-12), the Warwick–Edinburgh Mental Wellbeing Scale (WEMWBS), and the Person-Centred Practice Inventory for Service Users (PCPI-SU). Data analysis was performed using SPSS Statistics 28.0, and non-parametric tests such as the Kruskal–Wallis test, Mann–Whitney U test, and Spearman’s correlation were used. Results: Older adults who reported more frequent contact with relatives or loved ones (daily or several times per week) and those residing in home environments perceived significantly higher levels of person-centred care compared to those with less frequent contact and those living in retirement homes (p < 0.001 for both variables). General health varied significantly according to gender (p = 0.009), level of education (p < 0.001), and living environment (p = 0.004), while psychological well-being among older adults showed significant differences based solely on their level of education (p < 0.001). Regression analysis revealed that person-centred care (p = 0.017) and monthly income (p < 0.001) were significantly associated with the psychological well-being of older adults, independent of their living environment. Conclusions: The findings suggest that person-centred care and monthly income significantly predict psychological well-being among older adults. Differences in perceived care and health outcomes were also observed based on gender, education level, and living environment. These results underscore the importance of promoting person-centred care practices, particularly in retirement home settings, to enhance psychological well-being in older adult populations.
Ključne besede: older adults, psychological well-being, health, person-centred care
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
4. Učinkovitost HIV profilakse pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimiUrh Nežmah, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužba z virusom človeške imunske pomanjkljivosti ostaja pomemben javnozdravstveni problem, zlasti pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V zadnjem desetletju se, kot učinkovita preventivna strategija, uveljavlja zaščita pred izpostavitvijo virusu. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost profilakse pri preprečevanju prenosa okužbe z virusom HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled znanstvene literature po smernicah PRISMA. Uporabljena je bila opisna metoda z analizo in sintezo 11 raziskav, izbranih na podlagi PIO-pristopa. Članki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science za obdobje 2015–2025.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da PrEP pomembno zmanjšuje tveganje za prenos HIV med MSM, pri čemer so stopnje učinkovitosti močno odvisne od adherence, pokritosti in ciljanja visoko rizičnih skupin. Modelne in klinične raziskave potrjujejo tudi sekundarne učinke, kot sta manjša prevalenca in višja starost ob okužbi.
Razprava in zaključek: Učinkovitost PrEP-a je potrjena, vendar njena implementacija v slovenskem prostoru zahteva sistemsko podporo, zmanjševanje stigme ter širšo dostopnost. Potrebne so nacionalne smernice in vključitev PrEP-a v javnozdravstvene programe.
Ključne besede: virus človeške pomanjkljivosti, profilaksa, preprečevanje prenosa pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. Vpliv uporabe snusa pri pacientih s parodontozoKaja Trost, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Parodontoza je pogosta kronična vnetna bolezen, ki lahko vodi do izgube zob. V zadnjem desetletju se predvsem med mladimi odraslimi povečuje uporaba snusa, tj. brezdimnega tobaka. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv uporabe snusa na napredovanje parodontalnih bolezni v tej populaciji.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, Scopus, itd.) po PIO pristopu. Uporabljeni so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena narativna sinteza.
Rezultati: Večina izmed sedmih vključenih raziskav je pokazala povezavo med dolgotrajno uporabo snusa in pojavom gingivalne recesije, izgubo prirastišča ter spremembami v bakterijski sestavi subgingivalnega biofilma. Zabeležena je bila višja prisotnost parodontalnih patogenov, kot so Porphyromonas gingivalis, T. forsythia in Treponema denticola.
Razprava in zaključek: Uporaba snusa predstavlja pomemben dejavnik tveganja za napredovanje parodontalnih bolezni pri mladih odraslih. Zaradi metodoloških omejitev in heterogenosti raziskav so potrebne dodatne longitudinalne raziskave ter okrepljeni preventivni ukrepi in ozaveščanje
Ključne besede: snus, parodontoza, pacienti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Podpora neformalnim oskrbovalcem pri oskrbi svojca v terminalni faziNika Krempl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Neformalni oskrbovalci imajo ključno vlogo pri oskrbi svojca v terminalni fazi. Njihova naloga pogosto vključuje osnovno pomoč, čustveno podporo, odločanje in spremljanje simptomov bolezni. Oskrbovalci se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, izgorelosti in občutkom nepodprtosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih 16 člankov. Najpogostejše izražene potrebe se nanašajo predvsem na ustrezno informiranost o bolezni, poteku umiranja in načinih nudenja oskrbe. Pomembna je tudi podpora, in sicer čustvena, fizična, duhovna, finančna, komunikacijska in administrativna podpora. Ustrezna in strukturirana podpora pomembno izboljša počutje oskrbovalcev ter vpliva na boljšo kakovost oskrbe.
Razprava in zaključek: Neformalni oskrbovalci potrebujejo celostno podporo, ki pa je še vedno pomanjkljiva in preveč usmerjena samo na pacienta, medtem ko so potrebe oskrbovalcev premalo poznane ali pozabljene. Priporočljivo je raziskati še več izkušenj in potreb oskrbovalcev glede na kulturne, socialne in ekonomske dejavnike, saj se ti pomembno odražajo v zaznavanju bremena in dostopu do pomoči.
Ključne besede: paliativna oskrba, terminalna faza, neformalni oskrbovalci, podpora, potrebe
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,60 MB) |
7. |
8. Razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene negeJelena Đokić, 2025, diplomsko delo Opis: Dismorfna telesna motnja je psihiatrično stanje, ki se kaže kot pretirana osredotočenost na zaznane telesne pomanjkljivosti, pogosto neopažene s strani drugih. Motnja lahko povzroči hudo stisko, nizko samozavest in socialno izolacijo. Namen raziskave je preučiti razširjenost dismorfne telesne motnje med študenti zdravstvene nege ter njen vpliv na njihovo duševno zdravje in akademsko uspešnost.Zaključno delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi. Uporabili smo strokovno literaturo, pridobljeno iz mednarodno priznanih podatkovnih baz, kot so PubMed, CINAHL Ultimate, Sage in ScienceDirect. Opravljena je bila analiza in pregled izbranih virov, rezultati pa so bili prikazani s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati analize štirih raziskav kažejo, da je dismorfna telesna motnja med študenti zdravstvene nege prisotna in predstavlja pomembno psihološko obremenitev. V vseh raziskavah so bili ugotovljeni dejavniki tveganja, kot so nizka samopodoba, akademski stres in družbeni pritiski glede videza. Študenti pogosto izražajo nezadovoljstvo s telesno podobo, kar vpliva na njihovo duševno zdravje in študijsko uspešnost.
Dismorfna telesna motnja lahko negativno vpliva na samozavest, socialno življenje in akademsko uspešnost študentov zdravstvene nege. Izobraževanje o realističnih standardih telesne podobe ter dostop do psihološke pomoči sta ključna za njihovo dobro počutje. Dodatne raziskave so potrebne za razvoj učinkovitih strategij obvladovanja te motnje.
Ključne besede: dismorfna telesna motnja, študenti zdravstvene nege, duševno zdravje, telesna samopodoba, stigma, psihološki dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (706,97 KB) |
9. Na osebo osredotočena oskrba pri starejših osebah z demenco in njihovih svojcihAltina Mavraj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi naraščajočega števila oseb z demenco in staranja prebivalstva narašča potreba po kakovostni, na posameznika osredotočeni oskrbi. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kakšne izkušnje imajo starejše osebe z demenco in njihovi svojci z oskrbo, osredotočeno na osebo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature z uporabo podatkovnih baz PubMed, CINAHL in Web of Science. V analizo so bile vključene kvalitativne raziskave, objavljene do marca 2025. Uporabljena je bila narativna sinteza, ki je omogočila tematsko analizo izkušenj oseb z demenco in njihovih svojcev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 15 kvalitativnih raziskav iz različnih držav. Ugotovljeno je bilo, da na osebo osredotočena oskrba spodbuja dostojanstvo, varnost, spoštljivo komunikacijo in vključenost svojcev. Kljub pozitivnim učinkom pa kakovost oskrbe pogosto omejujejo sistemske pomanjkljivosti.
Razprava in zaključek: Starejše osebe z demenco in njihovi svojci cenijo oskrbo, ki prepoznava njihove individualne potrebe, identiteto in vrednote. Ključnega pomena so kakovostni odnosi, ustrezna komunikacija in aktivno vključevanje svojcev, ki so pogosto spregledani kot pomemben vir podpore.
Ključne besede: demenca, starejši, svojci, oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,16 MB) |
10. Pogledi zdravstvenih delavcev na vnaprej načrtovani načrt oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbeNuša Hödl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Vnaprej načrtovani načrt oskrbe je temeljni element paliativne oskrbe, saj omogoča vključevanje pacientovih želja in vrednot v načrtovanje prihodnje zdravstvene oskrbe. Pogledi in izkušnje zdravstvenih delavcev pomembno vplivajo na izvajanje vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v praksi. Namen zaključnega dela je preučiti percepcijo zdravstvenih delavcev glede vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, Sage in Web of Science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Uporabljeni sta bili tematska analiza in sinteza.
Rezultati: Od skupno 431 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih šest kvalitativnih raziskav. Analiza je pokazala, da se zdravstveni delavci pri izvajanju takšnega pristopa soočajo z različnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem časa, usposobljenosti in organizacijske podpore. Ključni dejavniki uspešnega izvajanja takšnega pristopa so bili identificirani kot kontinuiran, na osebo osredotočen pristop, učinkovita in empatična komunikacija ter medpoklicno sodelovanje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so za izboljšanje izvajanja potrebni sistematično usposabljanje, jasna razmejitev vlog v zdravstvenem timu in ustrezna institucionalna podpora. Pristop, ki upošteva pacientove vrednote, čustvene odzive in socialni kontekst, lahko bistveno prispeva h kakovosti oskrbe ter k večji avtonomiji pacientov v paliativni oskrbi.
Ključne besede: percepcija, zdravstveni delavci, vnaprej načrtovani načrt oskrbe, na osebo osredotočena oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,09 MB) |
