| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Stil vodenja, povezan z zdravim delovnim okoljem v zdravstvu
Oleksandr Lukhanin, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje. Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Stil vodenja, povezan s kakovostjo zdravstvenega varstva
Yuliia Lukhanina, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Učinkovito klinično vodenje je bistveno za kakovostno oskrbo, ki zagotavlja varnost in učinkovitost oskrbe. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a Quality. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 5197 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 člankov. Rezultati: Rezultat te študije so pokazali, da je bil prevladujoč stil vodenja transformacijski slog. Oblikovani sta bilo 2 vsebinski kategoriji: (1) pozitivni učinki in, (2) škodljivi učinki na kakovost zdravstvenega varstva. Med transformacijskim stilom vodenja in kakovostnim zdravstvenim varstvom obstaja pomemben in pozitiven odnos. Razprava in sklep: Med stili vodenja in kakovostjo zdravstvenega varstva je bilo ugotovljeno neposredno razmerje. Transformacijski, transakcijski in laissez-faire stili vodenja so pomembni, vendar na različne načine vplivajo na kakovost oskrbe.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstveno varstvo, kakovost zdravstvenega varstva, medicinske sestre.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja
Barbara Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Medicinske sestre so tiste, ki največ časa preživijo ob pacientu. Zato se od njih tudi pričakuje, da bodo pravočasno prepoznale pacienta s srčnim zastojem, aktivirale dodatno pomoč in do prihoda dodatne pomoči izvajale temeljne postopke oživljanja. Namen zaključnega dela je raziskati usposobljenost medicinskih sester za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, v angleškem in slovenskem jeziku. Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed, Web of Science in ScienceDirect. Zadetke smo analizirali in sintetizirali, ter vključili v teoretični del našega zaključnega dela. Za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes (JBI) ocenjevalno orodje. Sintezo podatkov smo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo je bilo vključenih devet člankov oz. raziskav, ki temeljijo na kvantitativni, kvalitativni in mešani metodologiji. Ugotovljeno je bilo, da imajo medicinske sestre znanje in spretnosti pri izvedbi temeljnih postopkov oživljanja, vendar se zaradi različnih delovnih področij, različno soočajo s srčnim zastojem, nekatere bolj pogosto druge malo manj. V sklopu pregleda ugotavljamo, da medicinske sestre poznajo temeljne postopke oživljanja, vendar je globina stisov premalo globoka in hitrost stisov prehitra. Razprava in sklep: Medicinske sestre morajo nujno poznati temeljne postopke oživljanja in prepoznati srčni zastoj, ter takoj ukrepati. Poučenost in pravilno ter takojšnje ukrepanje pri osebi s srčnim zastojem je izrednega pomena. Tečaji temeljnih postopkov oživljanja nam dajo možnost preizkušanje samega sebe. Zelo pomembna je prva ocena stanja in prepoznava znakov srčnega zastoja za nadaljnjo obravnavo in izid zdravljenja ter nevrološko oceno stanja pacienta.
Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, medicinska sestra, znanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (487,56 KB)

4.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (461,92 KB)

5.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco
Ana Skale, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vedno več prebivalcev v Sloveniji je starejših od 65 let in število bo iz leta v leto strmo naraščalo. Posledično se veča tudi število primerov starejših oseb, obolelih z demenco. Poznamo farmakološke oblike zdravljenja oziroma lajšanja simptomov demence, vedno več pa uporabljamo nefarmakološke oblike zdravljenja, ki so učinkovite in brez stranskih učinkov. Ena izmed oblik lajšanja simptomov demence je glasbena terapija. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšni so učinki glasbene terapije na dobro počutje starejših oseb z demenco. Metode: Izvedli smo sistematični pristop z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Pri tem smo upoštevali smernice po PRISMA. Izvedli smo tematsko analizo in sintezo podatkov. Rezultati: Izmed 875 identificiranih zadetkov smo trinajst člankov vključili v tematsko sintezo. Oblikovali smo 3 glavne teme in 9 podtem, s katerimi lažje razumemo učinke uporabe glasbene terapije pri starejših osebah z demenco. Glavne teme so: (1) Izbira in potek glasbene terapije; (2) Pozitivni učinki glasbene terapije na starejše osebe z demenco in (3) Moteči dejavniki pri intervencijah glasbene terapije . Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima glasbena terapija veliko pozitivnih učinkov na starejše osebe z demenco, vendar bi bilo dobro, da bi glasbeno terapijo vključevali v vsakodnevne dejavnosti starejših oseb. Le s kontinuirano uporabo te nefarmakološke oblike zdravljenja lahko zagotovimo dolgoročne učinke na dobro počutje starejših oseb z demenco.
Ključne besede: glasbena terapija, učinki, starejši ljudje, demenca, dobro počutje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (814,99 KB)

7.
Poznavanje pravilne uporabe ter samozdravljenje s paracetamolom med študenti zdravstvene nege
Klara Mesarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paracetamol je široko dostopen antipiretik in analgetik. V zaključnem delu smo predstavili osnovne farmakodinamične in farmakokinetične značilnosti paracetamola ter raziskali, v kolikšni meri študenti zdravstvene nege poznajo pravilno uporabo paracetamola in koliko vedo o neželenih učinkih prekomernega jemanja te učinkovine. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov o znanju študentov ter samozdravljenju s paracetamolom smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov zdravstvene nege. Ugotovili smo, da študenti slabo poznajo predvsem neželene učinke paracetamola (n = 81; 48,8 %) ter največji priporočen dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo (n = 55; 33,1 %). Glede samozdravljenja so bolj pazljivi, saj jih večina jemlje paracetamol po potrebi (n = 125; 75,3 %). O jemanju in odmerjanju paracetamola se študenti posvetujejo tudi s prijatelji ali sorodniki (n = 14; 8,4 %). Razprava in sklep: Paracetamol se predpisuje npr. za lajšanje blagih do zmernih bolečin ter prehladnih obolenj. Ker ga je možno kupiti tudi brez recepta, marsikdo meni, da gre za »nedolžno« učinkovino. Če več dni zapored presežemo priporočeni dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo, ki je 4 g oz. 8 tablet, lahko pride do okvare jeter in ledvic. Pomembno je, da študenti kot bodoči zdravstveni delavci pridobijo ustrezno znanje o zdravilih ter se zavedajo pomembnosti ozaveščanja drugih o pravilni uporabi zdravil, še posebej tistih, ki so prosto dostopna.
Ključne besede: zdravstvena nega, paracetamol, samozdravljenje
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z akutno mieloično levkemijo
Nina Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Pacienti z akutno mieloično levkemijo (AML) se spoprijemajo z različnimi psihološkimi in čustvenimi vplivi bolezni. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se pacienti z AML soočajo s čustvi in težavami ter kakšni so stalni vplivi bolezni. Izveden je bil sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo iskalne strategije, ki je bila oblikovana na osnovi raziskovalnega vprašanja. Za kakovost poteka sistematičnega pregleda smo upoštevali smernice po PRISMA (Moher, et al., 2009) za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje ter za tematsko sintezo smo uporabili korake po Thomas & Harden (2008). Pregledali in analizirali smo 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z AML. Oblikovali smo najpogostejše podkategorije, ki so jih izpostavili pacienti, in sicer: Začetne reakcije na diagnozo, Izguba osebne avtonomije, Obnavljanje normalnosti v vsakdanjem življenju, Psihološki in čustveni vplivi, Soočanje z novo družbeno identiteto in Viri podpore. Pacienti AML doživljajo kot travmatično, šokovno situacijo. Soočiti se morajo s spremembo videza, z izgubo moči in zaupanja vase. Pogosteje morajo obiskovati bolnišnice in večkrat so tudi hospitalizirani. Njihovo vsakdanje življenje se zelo spremeni na fizičnem in duševnem področju, npr.: niso več zmožni telesnih aktivnosti, izgubijo občutek zaljubljenosti, moči, volje, energije. Pacienti so izpostavili tudi, da jim spolnost predstavlja težavo, saj je spolnost pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, zato se priporoča več raziskav na področju spolnosti pri pacientih z AML.
Ključne besede: pacienti, izkušnje, soočanje, akutna mieloična levkemija
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (744,30 KB)

9.
Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkih
Mark Kelc, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic. Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Ključne besede: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 155; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Spalne navade in kakovost življenja odraslih
Ana Kegu, 2021, diplomsko delo

Opis: Spanje je fiziološki proces, ki je pomemben pri vseh starostnih skupinah prebivalstva. Ustrezna kakovost in količina spanja sta ključni za ohranjanje zdravja. Motnje spanja postajajo vse večji problem, velikokrat niso ustrezno zdravljene. Za njihovo zdravljenje lahko uporabljamo farmakološke ali nefarmakološke ukrepe. Kakovost življenja sestavlja več elementov. Namen zaključnega dela je raziskati navade spanja in prisotnost motenj spanja ter ugotoviti kakovost življenja ljudi. Uporabljena je bila presečna opisna raziskava z metodo anketiranja. V raziskavi je bil uporabljen vprašalnik The Pittsburgh sleep quality index – PSQI za oceno kakovosti spanja, ki smo mu dodali vprašanji, ki se nanašata na samooceno zdravja in kakovosti življenja. Raziskovalni vzorec je vključeval 300 oseb, starejših od 18 let. Rezultati so predstavljeni s pomočjo opisne statistike. S svojim zdravjem je zadovoljnih 70 %, nezadovoljnih pa 5 % anketiranih. S spanjem je zadovoljnih 60 % in 14 % je nezadovoljnih. Kakovost življenja ocenjuje kot dobro več kot 70 % anketiranih. V raziskavi smo ugotovili, da so težave s spanjem prisotne pri 30 % odraslih, ki so sodelovali v raziskavi. Najpogosteje navedena težava s spanjem je, da anketirani ne morejo zaspati v 30 minutah. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med kakovostjo spanja in kakovostjo življenja ter samooceno zdravja ljudi. V raziskavi so glede na povprečno starost sodelovali večinoma mlajši in srednje odrasli, zato je bilo glede na druge raziskave zaznanih nekoliko manj težav s spanjem, saj kot je znano, se težave s spanjem s starostjo povečujejo. Motnje spanje so velik problem, saj zmanjšujejo kakovost spanja, posledično pa tudi kakovost življenja posameznika, zato je njihovo zgodnje odkrivanje in zdravljenje zelo pomembno.
Ključne besede: spanje, spalne navade, kakovost življenja
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (559,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici