Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nasilje v družini je družbeni problem, ki je kljub večji družbeni senzibilnosti še vedno prisoten. Pomemben del področja nasilja v družini predstavlja nasilje odraslih otrok nad starši, ki ga spremljajo številni miti in stereotipi. Žrtve doživljajo občutke sramu, strahu, krivde in druge občutke duševne stiske ob dejstvu, da nad njimi izvaja nasilje njihov otrok. Miti in stereotipi, skupaj z doživljanjem tovrstnih občutkov vplivajo na odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje tovrstnih primerov. V pričujoči doktorski disertaciji predstavljamo raziskavo o kriminalističnih vidikih odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja nasilja odraslih otrok nad starši v Sloveniji. Raziskavo smo izvedli z uporabo dveh kvalitativnih metod. V prvem delu smo analizirali 46 policijskih, tožilskih in sodinih spisov iz obdobja 2010–2013, v drugem delu pa smo izvedli fokusni skupini s strokovnjaki na področju zdravstva in socialnega dela ter strokovnjaki iz področja kazenskega pravosodja. V raziskavi smo ugotovili, da je premoženjski motiv le eden izmed motivov za izvrševanje nasilja nad starši, pri čemer brezposelnost, težave pri iskanju zaposlitve in finančne težave niso edina značilnost storilcev. Nasilje namreč izvajajo tako otroci s finančnimi težavami kot otroci brez tovrstnih težav. Otroci s finančnimi težavami so bolj fizično nasilni, od staršev pričakujejo finančno podporo, otroci brez finančnih težav pa starše zanemarjajo ali jih izsiljujejo glede premoženja, ki bi ga lahko dobili po njihovi smrti. Ugotovili smo, da nasilje odraslih otrok nad starši ne izhaja iz konfliktov, ki se pojavljajo ob skupnem bivanju. Konflikti se dogajajo v vseh družinah in življenje ob sobivanju lahko ustvarja konflikte, ki v nekaterih primerih prerastejo v nasilje. Konflikti so lahko povod za nasilje, niso pa edini vzrok nasilja. Ugotovili smo, da fizični znaki nasilja niso najpogosteje opaženo znaki fizičnega nasilja odraslih otrok nad starši, temveč so najpogosteje prisotni psihološki znaki. Nadalje smo ugotovili, da se ogledi krajev kaznivih dejanj v primerih fizičnega nasilja opravljajo redko (17, 5 %). Ugotovitve raziskave kažejo, da so v vseh kazenskih zadevah, ki so se končale z obsodilno sodbo in izrečeno kaznijo zapora, kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V 75 % kazenskih zadev, v katerih je bila izrečena pogojna obsodba so kazenske ovadbe temeljile na materialnih dokazih. V Sloveniji problematika nasilja odraslih otrok nad starši ni raziskana, v tujih raziskavah so obravnavani njeni sociološki, psihološki in psihiatrični vidiki. Nekaj je tudi raziskav, ki preučujejo družbena stališča do tega pojava. Raziskava o kriminalističnih vidikih odkrivanja preiskovanja in dokazovanje še ni bila izvedena, zato je v pričujoči doktorski disertaciji prva, ki tematiko obravnava iz tovrstnih vidikov.
Ključne besede: nasilje nad starejšimi, nasilje odraslih otrok nad starši, odkrivanje, preiskovanje, dokazovanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 575; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,79 MB)

Opis: Purpose:The aim of this paper is to determine whether male sex work in Slovenia exists, if there are statistically significant differences in sexual orientation between male sex workers in Slovenia and men who do not engage in this type of work, and whether any factors (i.e. sexual orientation, dysfunctional family etc.) exist that can be used as predictive criteria for such behaviour. Design/Methods/Approach:In the first part, we used a descriptive method and in the second an empirical method. We conducted an online survey which included male sex workers and men who do not engage in this type of work. We used descriptive statistics, a chi-square test, and factor and discriminant analyses. The data collected were analysed using the SPSS program. We discussed the research results with some respondents and Dr Iztok Šori, a researcher at the Slovenian Peace Institute – Institute for Contemporary Social and Political Studies. Findings:Male sex work exists in Slovenia. Such workers generally define themselves as homosexual or bisexual. Among male sex workers and men who do not engage in this type of work, there are no significant differences in the socialisation process (in terms of a dysfunctional family background). In most cases, they come from functional families.Research Limitations/Implications:The limitation of our research is the small sample size. It is therefore questionable whether the findings can be generalised from the sample to the entire population.Practical Implications:Male sex work is clearly a part of Slovenian society. This should be taken into consideration while establishing policies and practices in the field of sex workers’ protection and, in particular, with regard to destigmatising sex work in Slovenia.Originality/Value:Dealing with the comparison of male sex workers and men who are not engaged in this type of work, our study is one of the first of its kind in Slovenia. It may be seen as a starting point for future empirical studies that deal only with male sex workers.
Objavljeno v DKUM: 16.04.2020; Ogledov: 1878; Prenosov: 61
Celotno besedilo (393,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Ključne besede: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 185
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pričanje očividcev lahko predstavlja edini ali glavni vir dokazov pri preiskovanju kazenskih zadev. Spomin prič na dogodek je lahko še posebej pomemben, kadar je na kraju kaznivega dejanja več prič, preiskovalci pa se ne morejo istočasno vsaki priči enako kakovostno posvetiti. Poleg tega lahko v množici prič spregledajo tudi kakšno pričo, ki bi zmogla posredovati pomembne podrobnosti. V običajnih policijskih razgovorih s pričami je pogosto zaslediti postavljanje zaprtih, sugestivnih vprašanj, kar lahko privede do napačnih informacij ali občutka podrejenosti priče. Ti dejavniki so privedli do razvoja samoupravljanega intervjuja, katerega namen je čim bolj ohraniti spomin prič na dogodek. Temelji na tehnikah ustnega kognitivnega intervjuja (npr. postavljanje odprtih vprašanj, duševna obnovitev konteksta). Gre za preiskovalno orodje, ki ni nadomestilo kasnejšemu razgovoru s pričo, omenjen pripomoček namreč lahko priče izpolnijo doma in ga nato čim prej vrnejo preiskovalcem. Samoupravljani intervju je učinkovit le, ko ga priča izpolni neposredno po kaznivem dejanju, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ali pripomore tudi k lažjemu spopadanju s stresom. Proučevano orodje ni primerno za vsakogar, izvzete so namreč lahko tiste priče, ki imajo težave s pisnim izražanjem (npr. ljudje z disleksijo) in motivacijo. V drugem delu magistrske naloge je bila uporabljena empirična metoda. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila izvedena raziskava, katere cilj je bil primerjati točnost spominske obnove udeležencev, ki so izpolnjevali samoupravljani intervju in sodelujočih v kognitivnem intervjuju. Ugotovili smo, da bi samoupravljani intervju lahko pripomogel k boljšemu preiskovanju kazenskih zadev tudi v Sloveniji, saj so ugotovitve naše pilotne študije pokazale, da je bilo z njim zbranih več točnih podrobnosti kot s kognitivnim intervjujem. Ugotovitev naše raziskave sicer ni mogoče posplošiti na celotno populacijo, mogoče pa jo je razumeti kot izhodišče za razpravo in obravnavo vprašanj o sodobnejših, učinkovitejših in etično sprejemljivejših razgovorih za pridobivanje informacij od prič kaznivih dejanj v slovenskem pravosodnem sistemu.
Ključne besede: magistrska dela, pričanja, samoupravljani intervju, kognitivni intervju, priče, preiskava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1155; Prenosov: 200
Celotno besedilo (774,84 KB)