| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Analiza geometrije lijakastih pasti v pesku
Tina Klenovšek, Dušan Devetak, Jan Podlesnik, 2023, published professional conference contribution

Abstract: Volkci lijakarji so žuželke, katerih ličinke v pesku gradijo pasti v obliki lijaka za lov plena. Naklon lijaka in sipanje peska proti dnu lijaka plenu otežujeta pobeg, zato je oblika lijaka ključnega pomena za uspeh pri lovu. Različne vrste volkcev lijakarjev lahko gradijo različno oblikovane pasti. V raziskavi Devetak in sodelavci (2020) smo proučevali povezavo med geometrijo pasti in lastnostmi peščenega substrata. Pasti smo 3D skenirali z laserskim čitalnikom in izdelali 3D modele pasti, ki smo jih uporabili za opis oblike z meritvami kotov in za analizo variabilnosti pasti z metodami geometrijske morfometrije. Ugotovili smo, da substrat z manjšo granulacijo ali večjim deležem finega peska omogoča gradnjo kompleksnejših pasti s strmejšimi stenami, saj ima višji maksimalni kot stabilnosti. Oblika pasti je torej odvisna od strukture substrata in v heterogenem habitatu omogoča sobivanje različnih vrst volkcev z različnimi preferencami glede substrata.
Keywords: geometrijska morfometrija, analiza oblike, ličinke volkcev, granulacija peska
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 153; Downloads: 6
.pdf Full text (605,95 KB)
This document has many files! More...

2.
Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North Macedonia
Dušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, original scientific article

Abstract: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Keywords: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 144; Downloads: 4
.pdf Full text (497,47 KB)
This document has many files! More...

3.
Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016
Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, original scientific article

Abstract: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Keywords: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 117; Downloads: 3
.pdf Full text (2,70 MB)

4.
Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko delo
Laura Kološa, 2023, master's thesis

Abstract: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Keywords: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 436; Downloads: 67
.pdf Full text (4,17 MB)

5.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) na Madžarskem : magistrsko delo
Daša Štalc, 2023, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost in spolni dimorfizem spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus iz madžarske populacije. Predstavnike velikega hrčka najpogosteje najdemo na območju gozdne in travnate stepe. Na Madžarskem je vrsta dokaj pogosta, vendar število osebkov z leti drastično upada. V naše analize smo vključili 355 spodnjih čeljustnic obeh spolov iz štirih različnih geografskih območjih (Dunaszeg, Tiszavasvári, Balmazújváros, Dunaszentpál). Z metodami geografske morfometrije smo ovrednotili variabilnost oblike in velikosti spodnje čeljustnice. Dokazali smo, da obstajajo statistično značilne razlike v obliki in velikosti spodnje čeljustnice na celotnem vzorcu, zato smo nadaljnje analize naredili ločeno po spolu. Dokazali smo, da sta velikost in oblika spodnje čeljustnice razlikujeta glede na spol in geografsko območje. Samci iz območja Dunaszentpál so imeli največje spodnje čeljusti, pri samicah pa so bile največje iz območja Tiszavasvári. Zaznali smo tudi nekaj osebkov, ki so odstopali od povprečne velikosti, saj so bili zelo veliki ali pritlikavi.
Keywords: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska variabilnost, veliki hrček, spodnja čeljustnica.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 498; Downloads: 44
.pdf Full text (5,08 MB)

6.
Morfometrična analiza medvrstnih križancev ploščiča, Abramis brama in androge, Blicca bjoerkna : magistrsko delo
Rok Pekušek, 2023, master's thesis

Abstract: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Keywords: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Published in DKUM: 23.03.2023; Views: 540; Downloads: 25
.pdf Full text (2,76 MB)

7.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Keywords: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 726; Downloads: 110
.pdf Full text (2,88 MB)

8.
Morfološka variabilnost ventralne strani lobanje belonogih miši, Apodemus Kaup, 1829 (Rodentia, Muridae) v jugozahodni Aziji
Vanesa Knez, 2021, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije ovrednotiti morfološko variabilnost lobanj belonogih miši, Apodemus spp. iz jugozahodne Azije. Variabilnost smo ovrednotili v velikosti in obliki ventralne strani lobanje belonogih miši iz 11 večjih geografskih regij Jugozahodne Azije, ki se skladajo z ozemlji Irana, Afganistana, Indije, Kirgizije, Jordanije, Libanona, Izraela, Pakistana, Gruzije, Sirije in Nepala. Vzorec je vseboval 223 lobanj, od katerih jih je bilo 75 (približno 33 %) že uvrščenih v tri vrste: Apodemus flavicollis, A. uralensis in A. witherbyi. Dokazali smo prisotnost geografske in medvrstne variabilnosti na ventralni strani lobanj belonogih miši. Preverjali smo prisotnosti Bergmannovega pravila, ki ni jasno izraženo. Predpostavili smo, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj kot na obliko. Ocena medvrstne variabilnosti je bila težavna, zaradi majhnega vzorca vrstno identificiranih lobanj in njihove geografske heterogenosti. Na podlagi rezultatov lahko z gotovostjo trdimo, da na variabilnost lobanje vzajemno vplivata tako geografsko območje kot vrstna pripadnost. Nedvomno gre za dva močno prepletena vira variabilnosti, a smo predpostavili, da ima geografsko območje večji vpliv na velikost lobanj, oblika pa je bolj vrstno pogojena. Za neidentificirane lobanje iz posameznih držav (Afganistan, Nepal in Indija) smo na podlagi velikosti in oblike lobanje uspešno naredili taksonomske zaključke oz. morfotipe poenotili z obravnavanimi vrstami rodu Apodemus. To pomeni, da med analiziranimi skupinami in determiniranimi vrstami obstajajo podobnosti. Kljub vsemu pa ne moremo z gotovostjo potrditi pravilnih identifikacij vrst. Poleg medvrstne variabilnosti moramo upoštevati tudi geografski vpliv oz. ekologijo in pa geografsko razširjenost posamezne vrste. Za dokončne sklepe bo potrebna genetska analiza. Uporabljena morfometrična analiza predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje raziskave.
Keywords: Apodemus, geometrijska morfometrija, lobanja, geografska variabilnost, medvrstna variabilnost.
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 873; Downloads: 80
.pdf Full text (4,43 MB)

9.
Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus (Rodentia, Muridae) iz jugozahodne Azije
Taja Lakoše, 2020, master's thesis

Abstract: V rod belonogih miši Apodemus vključujemo od majhnih do srednje velikih miši, ki imajo majhno podolgovato glavo in dolg gobček, razmeroma dolg in zmerno dlakav rep ter kožuh, ki je gost in mehak, temno rjave do sive barve. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo metod geometrijske morfometrije analizirati morfološko variabilnost spodnje čeljustnice belonogih miši, Apodemus sp., na območju jugozahodne Azije z vidika vrstne pripadnosti, spola, geografske lege in morfotipov. Izbrana območja jugozahodne Azije smo združili v šest večjih geografskih območij, ki so Afganistan, Gruzija, Indija, Iran, Nepal in Sirija. Znane vrste so bile Apodemus flavicollis, Apodemus fulvipectus, Apodemus witherbyi, Apodemus ponticus in Apodemus uralensis. Spolni dimorfizem ni bil statistično značilen. Prisotna je bila značilna geografska variabilnost v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med geografskimi vrstami in območji. Osebki brez znane taksonomske identitete iz Afganistana in Nepala bi lahko glede na velikost in obliko čeljustnice pripadali dvema morfotipoma.
Keywords: Apodemus sp., morfotip, jugozahodna Azija, čeljustnica, spolni dimorfizem
Published in DKUM: 20.07.2020; Views: 1055; Downloads: 73
.pdf Full text (3,25 MB)

10.
Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu
Janja Hozner, 2020, master's thesis

Abstract: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Keywords: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Published in DKUM: 20.07.2020; Views: 1427; Downloads: 55
.pdf Full text (5,96 MB)

Search done in 11.73 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica