SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza razvoja slovenskega kapitalskega trga in borznih gibanj : diplomsko delo
Matjaž Klemenčič, 2004, diplomsko delo

Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1993; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (428,65 KB)

2.
GENERAL LEE IN VOJSKA SEVERNE VIRGINIJE
Janko Jančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Virginija je leta 1861 razglasila neodvisnost in se odcepila od ZDA. Lee je prevzel virginijsko milico, ki jo je spremenil v vojsko. S pomočjo Konfederacije držav Amerike, kateri se je pridružila Virginija, so premagali vojsko ZDA pri Manassasu. Leta 1862 je Lee prevzel vojsko severne Virginije in jo popeljal na zmagovalno pot po polotoku Peninsula, kjer je premagal superiorne sile generala Georgea McClellana v sedmih dneh bitk. Zvezno poveljstvo je sprožilo napad na severu, kjer je prišlo do druge bitke pri Manassasu, kjer so zvezne sile izgubile. Lee je sprožil prvo invazijo na sever še istega leta. Napotil se je v Maryland, kjer je skušal prenesti vojno na sovražno ozemlje – ni mu uspelo. V bitki pri Sharpsburgu se je obranil, ampak moral se je vrniti nazaj v severno Virginijo. Pot ga je spet vodila v severno Virginijo, kjer se je spopadel z zveznimi silami pri Fredericksburgu in Chancellorsvilleu – tokrat v duhu zmage. Potem je sprožil drugo ofenzivo na sever, ki je povzročila bitko pri Gettysburgu. To je bila odločilna bitka, katero je Lee izgubil. Po tej bitki se vojska severne Virginije ni več opomogla. Zvezna vlada je leta 1864 imenovala generala Granta za vrhovnega poveljnika vseh vojsk ZDA. Ta je sprožil operacijo »Overland«, ki ga je popeljala skozi divjino Wilderness do reke James. Lee mu je sledil in se mu upiral, kolikor so mu sredstva dopuščala. Ampak ni bil kos superiornosti vojske Potomaca. Lee se je nazadnje znašel pred mestom Petersburg. To mesto je skušal obdržati, zaradi oskrbovalnih poti. Po padcu Petersburga se je umaknil in predal 9. aprila 1865 pri Appomattox Courthouseu. Tako se je Lee nahajal v središču dogajanja; od začetka vojne kot poveljnik Virginijske milice in vzpostavitev vojaškega aparata, pa vse do krvavega konca kot poveljnik vojske severne Virginije. Vlogo je opravil vestno in po svojih najboljših sposobnostih.
Ključne besede: Ameriška državljanska vojna, vojska severne Virginije, general Robert E. Lee, general J. E. B. Stuart, general "Stonewall" Thomas J. Jackson, general Ulysses S. Grant, vojska Potomaca, bitka pri Manassasu, bitka pred Fredericksburgom, bitka za Chancellorsville, bitka pri Gettysburgu.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2560; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (5,91 MB)

3.
AFRIKA V LETIH 1880 DO 1890 – V LUČI ČASNIKOV SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD
Jasmina Neureiter, 2009, diplomsko delo

Opis: V delu, ki je pred vami, sem se ukvarjala z zgodovino Afrike med leti 1880 in 1890, pri čemer sta mi glavni vir raziskovanj predstavljala časnika Slovenec in Slovenski narod. Predstavila sem dogajanje v tistih afriških državah, ki so bile v omenjenem obdobju pomembne za evropske kolonialne velesile. Časnika sta največ pisala o Egiptu, katerega so Angleži zasedli leta 1882, ter o Sudanu, kjer je v tem času potekala revolucija pod Mahdijem. Angleži so imeli pomembno vlogo tudi v vojni z Buri v Južni Afriki, medtem ko so se Francozi zasidrali predvsem v Alžiriji in Tuniziji. V obeh severnoafriških državah je prihajalo do uporov zoper Francoze, ki so si v tem času podvrgli prav tako uporen Madagaskar. Izredno pomemben dogodek je bila Berlinska konferenca, na kateri so osnovali novo afriško državo Kongo, ki je prešla pod okrilje belgijskega kralja Leopolda II. V kolonialno delitev afriškega ozemlja sta se vključili tudi Nemčija, ki je imela vpliv predvsem v Kamerunu in Nemški vzhodni Afriki, ter Italija, ki se je usmerila v Etiopijo. Španija in Portugalska, nekoč izredno pomembni kolonialni državi, sta bili v obravnavanem obdobju vse bolj v senci omenjenih velesil.
Ključne besede: Afrika, kolonija, imperializem
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2120; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (6,82 MB)

4.
ITALIJA MED LETI 1890-1899 V ČASNIKIH SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD
Polonca Vindiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Italijo so v obravnavanem obdobju na notranjepolitičnem prizorišču zaznamovala socialna gibanja. Zraven tega so jo pestili dolgovi in dajatve. Zaradi tega so izbruhnile številne stavke in nemiri, ki so trajali vse desetletje. Upirali so se delavci, dijaki in kmetje. Nemiri so dosegli dva vrhunca: prvi je bil v letih 1893/94 na Siciliji, drugi pa leta 1898 v Milanu in okolici, kjer je nastala prava revolucija. Slabe družbene in gospodarske razmere so povzročile tudi migracije delavcev v druge države, kjer so iskali boljše možnosti zaslužka. Zraven vsega pa sta bili v Italiji prisotni tudi dve gibanji, iredentistično in anarhistično, ki sta prav tako še zaostrovali razmere v nestabilni Italiji. Niti prizadevanja vseh ministrstev, ki so se zaradi slabih razmer hitro menjavala, niso mogla rešiti Italije iz vedno večje krize. Zunanjepolitično je Italija gojila dobre stike s sosednjo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerima je bila v trojni zvezi. Italija je bila v prijateljskem odnosu tudi s številnimi ostalimi državami, s katerimi je sklepala razne pogodbe, spet z drugimi si je bila v nasprotju, zlasti zaradi ozemeljskih vprašanj in italijanskih izseljencev. Italija si je po zgledu ostalih evropskih velesil zelo prizadevala dobiti nekaj ozemlja v Afriki. Tako je s pogodbo leta 1889 Etiopija (Abesinija) postala italijanski protektorat. Vendar pa italijansko veselje ni trajalo dolgo, saj so jih leta 1896 Etiopijci od tam pregnali. Prav tako so bile razmere med kraljevino Italijo in Vatikanom še vedno zelo slabe. Ena najpomembnejših osebnosti, papež Leon XIII. je s svojimi okrožnicami zelo zaznamoval zadnja desetletja 19. stoletja.
Ključne besede: Zgodovina, Italija, socialni nemiri, iredentizem, anarhizem, ministrske krize, zunanja politika, Etiopija, vojska, Vatikan.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 1917; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
ARGENTINSKI SLOVENCI V LETIH 1960 - 1991
Ivan Hriberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Argentinski Slovenci v letih 1960—1991 je prikaz zgodovine pomembnega dela slovenskega naroda, ki živi izven meja matične države in ga odlikuje nesebično delo pri ohranjanju in širjenju slovenstva v svetu. Glede načina delovanja se je skupnost slovenske politične emigracije v Argentini do osamosvojitve Slovenije močno razlikovala od ostalih izseljenskih skupnosti v svetu. Namen diplomske naloge je predstaviti del velikega duhovnega, kulturnega, političnega in organizacijskega delovanja slovenske politične emigracije, ki je brez primere v naši zgodovini, in je bilo javnosti v domovini petdeset let nepoznano. Naloga predstavlja opis skupnosti in njenih najpomembnejših značilnosti glede političnega delovanja, kulture, jezika in identitete ter medgeneracijskih razlik. Osnovo metodologije za izdelavo diplomske naloge predstavlja proučevanje periodičnih gradiv zbornikov Zedinjene Slovenije, tednika Svobodna Slovenija, objavljenih znanstvenih člankov, razpoložljivih arhivskih virov in literature ter spletnih strani slovenskih društev v Argentini.
Ključne besede: Izseljenstvo, slovenska politična emigracija v Argentini, Zedinjena Slovenija, organiziranost, krajevni domovi, identiteta, dosežki.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1676; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
SLOVENCI V PUEBLO, COLORADO MED LETI 1939-1950
Tina Maček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je nastala na podlagi podatkov časopisov Amerikanski Slovenec, Prosveta in Glas naroda, s pomočjo katerih poskušam predstaviti življenje in delo Slovencev, živečih na području Puebla, Kolorado. Diplomska naloga je časovno omejena, in sicer obsega članke med letoma 1939 in 1950. Glavni cilj diplomskega dela je spoznavanje ljudi in dela Slovencev v izseljenstvu, predvsem na področju Puebla. V ospredje je postavljeno njihovo društveno, družabno, versko in zasebno življenje. Poudarjen je tudi odnos do oddaljene domovine, pomoč le-tej in odnos do njihove nove domovine, Združenih držav Amerike.
Ključne besede: Amerikanski Slovenec, Prosveta, Glas naroda, slovenski izseljenci, Pueblo, Kolorado
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2375; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

7.
VELIKA LAKOTA NA IRSKEM
Romina Dobnik, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen tega diplomskega dela je bil raziskati vzroke, potek in posledice velike lakote na Irskem, ki je trajala od leta 1845 do leta 1849. Najprej smo analizirali politično, družbeno in gospodarsko situacijo na Irskem pred letom 1845. V nadaljevanju smo podrobneje opredelili vzroke za nastanek krompirjeve gnilobe in pogoje za širjenje te bolezni ter analizirali odziv angleške vlade na pojav te bolezni na Irskem. Glavna oblika pomoči so postala javna dela, za katera pa se je kmalu izkazalo, da so neustrezna. Raziskali in orisali smo obseg stradanja in bolezni, ki so se pojavile kot posledica lakote. Opredelili smo vzroke za spremembo vladne politike pomoči in posledično vzpostavitev jušnih kuhinj ter analizirali vlogo zasebne dobrodelnosti pri lajšanju lakote. Na koncu smo se osredotočili na zadnja leta lakote in orisali prepuščenost Irske sami sebi, množične deložacije Ircev ter množično izseljevanje. Opredelili in analizirali smo posledice, ki jih je velika lakota prinesla Irski.
Ključne besede: Ključne besede: krompirjeva gniloba, politika pomoči, javna dela, bolezni, jušne kuhinje, zasebna dobrodelna dejavnost, deložacije, izseljevanje.
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2446; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
CERKVE IN SUŽENJSTVO JUGA ZDA
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V Združenih državah Amerike se je institucija suženjstva obdržala skoraj četrt stoletja in je bistveno zaznamovala razvoj in zgodovino te države. Čeprav je cerkev v ZDA ločena od države, so imele ameriške denominacije krščanske cerkve vedno močan vpliv na družbo in dogajanje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti razvoj pomembnejših cerkev v ZDA pred in po uvedbi suženjstva, njihov odnos do sužnjev in institucije suženjstva ter njihovo vpletenost v boj za ohranitev ali ukinitev tega zloglasnega gospodarskega in družbenega sistema. V zgodnji dobi suženjstva na področju ZDA je Društvo prijateljev (kvekerji) predstavljalo glavnega pobudnika protisužnjelastniških prizadevanj. Kvekerji so proti suženjstvu ostro protestirali že v 80. letih 17. stoletja, ko so se vse ostale denominacije krščanske cerkve ukvarjale predvsem s pokristjanjevanjem sužnjev. Cerkve so odigrale pomembno vlogo pri osvoboditvi sužnjev na severu države, a na jugu niso bile uspešne, kar pa je bila predvsem posledica notranjih nesoglasij in krepitve prosužnjelastniške mislenosti znotraj tamkajšnjih cerkev. Diplomsko delo opredeli tudi vpliv suženjstva na delovanje in organizacijo cerkev. Ker so bile do 30. let 19. stoletja v izvajanje institucije suženjstva vpletene skoraj vse cerkve, je posledično vprašanje suženjstva razklalo večino uveljavljenih protestantskih denominacij. Ob izbruhu državljanske vojne so cerkve sledile političnim in družbenim razmeram: južne predstavnice so se postavile na stran Konfederativnih držav Amerike in severne na stran Unije. V tem primeru so se še posebej izkazale severne cerkve, saj jim je, skupaj z ostalimi abolicionisti, uspelo takratne oblasti prepričati, da vojno za ohranitev Unije izrabijo tudi kot vojno za odpravo suženjstva.
Ključne besede: Ključne besede: cerkev, denominacija, institucija suženjstva, suženj, prosužnjelastniška in protisužnjelastniška miselnost, razkoli znotraj cerkev.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2044; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

9.
KLJUČNE BITKE V AMERIŠKI DRŽAVLJANSKI VOJNI
Kristjan Klavžer, 2012, diplomsko delo

Opis: Ameriška državljanska vojna je bila daleč najbolj krvava vojna med koncem napoleonskih vojn in začetkom prve svetovne vojne. V tej vojni so Združene države Amerike imele največ izgub v zgodovini. V vojni je izgubilo življenje več ameriških vojakov kot v vseh ostalih v 20. stoletju od prve svetovne vojne do vietnamske vojne skupaj. Vojna je predstavljala vojaški konflikt v letih od 1861 do 1865 med severnimi državami (Unija) in med južnimi državami, ki so se odcepile od Unije in 4. 2. 1861 ustvarile Konfederativne države Amerike (Konfederacijo). Na jugu je vojna znana kot vojna med državami in tudi kot vojna upora (kot so jo uradno poimenovali v Uniji), vojna odcepitve in vojna južne neodvisnosti. Ime državljanska vojna je najbolj priznano, čeprav je velikokrat kritizirano kot nenatančno. Ime državljanska vojna je zavajajoč, ker to ni bil razredni boj, ampak sekcijski, ki je imel korenine v političnih, ekonomskih, socialnih in psiholoških elementih, ki so tako zapleteni, da se zgodovinarji še danes ne strinjajo o osnovnih vzrokih vojne. V vojni je prišlo do več kot 10 000 vojaških spopadov različnih velikosti. V največjih in najpomembnejših bitkah, ki jih po pregledu ustrezne literature in elektronskih virov obravnavamo v diplomskem delu, so se na začetku oficirji in vojaki Konfederacije izkazali za sposobnejše in bolj srčne, vendar je na koncu prevladala ekonomska in številčna premoč Unije, ki je z zmago osvobodila tudi sužnje, katerih problem je bil eden izmed glavnih vzrokov vojne. Seveda gredo zasluge za zmago tudi generalom in vojakom Unije, vendar njihova dejanja niso bila odločilna, saj so bili konfederalisti prav tako sposobni. Zadevo najbolje opiše ocena vojne enega izmed Virginijcev, ki pravi: »Nikoli nas niso premagali, gospod, razen če jih je bilo štirikrat več. Če bi imeli kakršnekoli pravične možnosti, ali pa manjšo razliko v številu, bi morali zmagati in vzpostaviti našo neodvisnost.«
Ključne besede: Ključne besede: Združene države Amerike, ameriška državljanska vojna, Unija, Konfederacija, sever, jug, bitka.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 3476; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

10.
ODMEVI SPOPADA MED KONSERVATIVNO IN LIBERALNO STRUJO V ZKS V LETIH 1968 - 1972 V SLOVENSKO - AMERIŠKEM ČASOPISJU
Domen Pivec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opravljena analiza pisanja slovensko-ameriškega časopisja v letih 1968–1972 z različnih vidikov in pogledov na spopad med liberalno in konservativno strujo v ZKS. V prvem delu naloge je opravljena časovna razmejitev obdobja 1968–1972 v Sloveniji. V drugem delu so pojasnjeni odmevi praške pomladi v slovensko-ameriškem časopisju, osamosvajanje Študentske skupnosti in Teritorialna obramba v konfliktu med strujama leta 1968. Tretji del predstavlja pozicijo liberalne in konservativne struje v ZKS z vidika izbranih tem, kot so: cestna afera, Ciril Žebot in cestna afera, akcija 25 poslancev, obračun z mestnim komitejem ZKS Ljubljana in poskusi demokratizacije. V četrtem delu naloge je razložena gospodarska koncepcija kot element prepoznavnosti liberalne in konservativne struje v ZKS v slovensko-ameriškem časopisju. Cilj diplomske naloge je opisati in kritično oceniti spopad med strujama znotraj ZKS v smislu njegovega vpliva na demokratizacijo in liberalizacijo slovenskega političnega prostora. Naloga torej poudarja pomembnost kakovostnega poznavanja obravnavanih dogodkov za razumevanje preteklosti in sedanjosti.
Ključne besede: cestna afera, študentsko osamosvajanje, Teritorialna obramba, akcija 25 poslancev, konservativna struja, liberalna struja, mestni komite ZKS Ljubljana, poskusi demokratizacije, gospodarska koncepcija, reformisti, čistka, Ciril Žebot
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1593; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici