Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo. Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin. Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 68
Celotno besedilo (970,22 KB)

Opis: Uvod: Nedonošenčki predstavljajo ranljivo skupino, ki je dovzetna za okužbe v enoti intenzivne terapije, zato je zmanjšanje okužb ključnega pomena pri delu medicinskih sester. Namen zaključnega dela je s pregledom literature ugotoviti, katere strategije se izvajajo za preprečevanja okužb pri nedonošenčkih v enoti za intenzivno nego in terapijo. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo o preprečevanju okužb pri nedonošenčkih v enoti intenzivne nege in terapije. Iskali smo literaturo v strokovnih bazah Web of Science, PubMed in CINAHL Ultimate. Po PRISMA diagramu smo identificirali in pregledali pridobljene raziskave. Za sintezo ugotovitev vključenih raziskav smo uporabili vsebinsko analizo. Pridobljene raziskave smo razvrstili po ravneh, glede na hierarhijo dokazov in jim po ravneh določili moč, zanesljivost in relevantnost. Pri pisanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Rezultati: V končno analizo smo tako vključili šest zadetkov. Ugotovili smo, da higiena rok pred aseptičnimi posegi in uporaba manjše dolžine centralnega venskega katetra vodi do zmanjšanja okužb. Največ okužb je bilo ugotovljenih v krvnem obtoku pri vstavitvi venskega katetra, temu je sledila mehanska ventilacija in neinvazivna ventilacija. Razprava in zaključek: Največ okužb je povzročenih v enoti pediatrične intenzivne nege in terapije, s strani zdravstvenih delavcev. Največ je prisotnih okužb krvnega sistema, za njimi pa sledijo okužbe, povzročene z mehansko ventilacijo - tako invazivno kot neinvazivno ter nazadnje bolnišnične okužbe, ko so prisotne bakterije odporne proti zdravilom. Medicinske sestre lahko s svojim znanjem o načinih preprečevanja dodatnih okužb pripomorejo, da obvarujejo nedonošene novorojenčke v intenzivni terapiji pred dodatnimi okužbami.
Ključne besede: preprečevanje okužb, nedonošenčki, enota intenzivne terapije
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 67
Celotno besedilo (937,69 KB)

Opis: Uvod: Spanje je pomembno za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in otrokovih kognitivnih sposobnosti. V času hospitalizacije je moteno zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov. Namen zaključnega dela je raziskati možne načine in intervencije za izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih. Metode: Izvedli smo pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri pregledu in izbiri raziskav smo upoštevali smernice PRISMA. Sintezo podatkov smo prikazali z vsebinsko analizo. Rezultati: Od identificiranih 377 smo v analizo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da intervencije, kot so podporna oskrba, osvetljen glasbeni vrtiljak, uspavanka, intervencija s spanjem, v primerjavi s standardno oskrbo ob prejemu kemoterapije ter prilagoditev bolniškega okolja, pozitivno vplivajo na kakovost spanca v bolnišnici. Za pravljice, tehnike sproščanja, igro in telesno aktivnost pa bi bili potrebni bolj zanesljivi rezultati. Razprava in zaključek: Posvečanje pozornosti otrokovim navadam in rutinam ter pristopi k izboljšanju spanca so ključnega pomena za spodbujanje spanca. Na kakovost spanja lahko vplivajo tudi kengurujčkanje, omejitev dremanja in uporaba kofeina kot farmakološki pristopi, vendar so potrebne dodatne raziskave. Nadaljnje raziskovanje ter preučevanje te tematike in intervencij lahko pripomore k večji kakovosti spanca hospitaliziranih otrok.
Ključne besede: Intervencije, spanje, bolnišnica, pediatrični pacienti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki. Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja. Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja. Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (8,53 MB)

Opis: Uvod: Arterijska hipertenzija predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se pojavlja tudi med mladostniki. Raziskave kažejo, da je fizična neaktivnost in sedeč način življenja med mladostniki v porastu, kar povečuje tveganje za razvoj arterijske hipertenzije v tej populaciji. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv gibanja na uravnavanje krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo. Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in metoda analize, kompilacije in sinteze. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in Cochrane Library ter iskalniku Google Scholar, s pomočjo iskalne strategije, ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 člankov. Gibanje predstavlja pomembno metodo pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo. Predstavlja tudi uspešen ukrep pri uravnavanju telesne mase, ki neposredno vpliva na zdravje ter vrednost krvnega tlaka mladostnikov. Razprava in zaključek: Zaradi nenehnega naraščanja števila mladostnikov s hipertenzijo je ključno, da je splošna populacija poučena o arterijski hipertenziji, dejavnikih tveganja ter nefarmakološkimi metodami zdravljenja, kot je gibanje.
Ključne besede: povišan krvni tlak, adolescenti, fizična aktivnost
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 71
Celotno besedilo (771,55 KB)