Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi sta preizkušena in primerjana dva različna pristopa modeliranja in sicer pristop modeliranja s ploskvami v Cinemi 4D in digitalno kiparjenje v ZBrush. Cilj je bil ugotoviti, v katerem programu bi bilo lažje in hitreje izdelati prepričljiv model človeka. Na podlagi analize 3D modela, slabosti in prednosti obeh pristopov je podan sklep, da je za izdelavo kompleksnega modela človeka primernejši program ZBrush.
Ključne besede: geometrijsko modeliranje, računalniško kiparjenje, 3D model človeka, ZBrush, Cinema 4D
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 2136; Prenosov: 195
Celotno besedilo (4,11 MB)

Opis: V tem magistrskem delu predstavimo postopek izdelave igralnega pogona. Nalogo začnemo z opsiom razvoja igralnih pogonov skozi čas in pregledom obstoječih rešitev. Nato podamo prednosti in slabosti izdelave lastnega igralnega pogona in ovrednotimo smotrnost izbire že obstoječega igralnega pogona. Nadaljujemo s predstavitvijo igralnega pogona, ki smo ga razvili. Predstavimo arhitekture in organizacije sistemov igralnega pogona, podamo kratek pregled implementacije najpomembnejših sistemov in opišemo izdelavo urejevalnika nivojev. Zmogljivost razvitega igralnega pogona prikažemo z izdelavo preproste 2D igre.
Ključne besede: igralni pogon, urejevalnik, računalniška igra
Objavljeno v DKUM: 06.03.2015; Ogledov: 1704; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: Quicksort is usually the best practical choice for sorting because it is, on average, remarkably efficient. Unfortunately, this popular algorithm has a significant drawback: the slowest performance is obtained in the simplest cases when input data are already initially sorted or only a slight perturbation occurs. In this paper, we propose a combination of quicksort and a new algorithm, which shows excellent time performance in sorting such crucial data arrays, and which is not much slower than quicksort in random cases. Our work was inspired by problems met when sorting polygon vertices in the sweep-line algorithms of computational geometry and, therefore, we have named the new algorithm 'vertex sort'. It splits the input array into three sub-arrays. Two of them are already sorted, and the third one is handled iteratively. A simple test decides whether to continue recursively with vertexsort or to employ quicksort in the second iteration. In this way, we achieve a situation where the worst case time complexity does not exceed the running times of quicksort, but the simplest cases are handled much faster (inlinear time) than random cases. We have named the combined algorithm 'smartquicksort' because of this desired property. In the last part of the paper, we prove its efficiency by employing it in a well-known sweep-line-based polygon triangulation algorithm.
Ključne besede: computational geometry, quicksort, smart quicksort, sweep-line, smart quicksort, polygon triangualation, vertex sort
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2047; Prenosov: 93
Povezava na celotno besedilo

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem, namenjen zaznavanju vidnih ploskev. Algoritem določi, katere ploskve v sceni so vidne iz izbranega gledišča, pri tem pa učinkovito izrablja grafično procesno enoto (GPE). Za dodatno pospešitev smo uporabili tudi druge, znane, pohitritvene metode, kot sta odstranjevanje objektov, ki ležijo izven vidnega prostora ter hierarhična delitev prostora. S kombiniranjem teh metod smo dobili učinkovito rešitev, ki določi množico vidnih ploskev v realnem času tudi v primeru relativno kompleksne scene.
Ključne besede: računalniška geometrija, zaznavanje vidnosti, GPE, delitev prostora, osmiško drevo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2010; Ogledov: 2560; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Kozmološka računalniška vizualizacija omogoča astronomom nov pogled nad kozmosom in odkrivanje neznanih področij. Geometrijski kozmološki podatki, ki so pridobljeni iz različnih virov, so predstavljeni v 3D točkah s pripadajočimi lastnostmi. Zaradi naravnega obsega kozmosa je velika količina podatkov problem, ki zelo oteži realno-časovnost vizualizacije na obstoječi računalniški tehnologiji. V diplomskem delu predstavimo rešitev, ki temelji na pohitritvenih pristopih računalniške geometrije. Najprej predobdelamo podatke s prostorsko umestitvijo točk v osmiško drevo, nato sledi vizualizacija, kjer pred izrisovanjem določimo področje vidnosti in stopnjo podrobnosti. S tem zmanjšamo breme strojne opreme, ker izločimo velike količine točk glede na njihovo vidnost. Izdelali smo orodje za interaktivno vizualizacijo kozmoloških podatkov (ang. Cosmological Dataset Visualizator, CDV) s katerim je možno izvajati tudi nekatere operacije nad vizualiziranimi podatki (iskanje objektov, označevanje zanimivih področij in vizualizacija vektorjev hitrosti).
Ključne besede: algoritmi, osmiško drevo, stopnja podrobnosti, vidno področje, velike količine podatkov, kozmološka vizualizacija, geometrijski kozmološki podatki
Objavljeno v DKUM: 01.09.2010; Ogledov: 2954; Prenosov: 333
Celotno besedilo (5,11 MB)