| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN NARODNO-ZABAVNE GLASBE V PROGRAMIH JAVNE TELEVIZIJE
Matjaž Kitak, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasba je poleg jezika, književnosti, umetnosti pomemben medij za oblikovanje kulturne identitete. V Sloveniji nosi del te vloge narodno-zabavna glasba, ki se neguje in razvija s pomočjo množičnih medijev. Na tem mestu pa največjo odgovornost prevzame javna televizija, ki mora skrbeti za zadovoljitev potreb različnih javnosti s kakovostnim lastnim programom. V diplomskem delu definiramo funkcije in delovanje slovenske javne televizije ter se posvečamo spoznavanju slovenske nacionalne identitete preko fenomena narodno-zabavne glasbe. S pomočjo analize statističnih podatkov o gledanosti narodno-zabavnih vsebin smo ugotavljali, da je ta zvrst glasbe na TV Slovenija dovolj razširjena, vendar manjkajo kakovostni kriteriji, tako imenovano sito, ki loči zrno od plevela.
Ključne besede: javna televizija, narodno-zabavna glasba, kulturna identiteta, javni interes.
Objavljeno: 20.06.2011; Ogledov: 11062; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

2.
HIDROLIZA MALTOZE: UPORABA LABORATORIJSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM ZA DOLOČANJE KINETIČNIH PARAMETROV REAKCIJE
Matjaž Kitak, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj raziskav v sklopu diplomskega dela je bil proučiti primernost uporabe laboratorijskega reaktorja z nasutim slojem za kinetične študije izbranega sistema. Kot testno reakcijo, ki poteka skozi nasuti sloj, smo izbrali heterogeno hidrolizo maltoze. Ta je sladkor, natančneje disaharid, ki razpade pod vplivom kemijskega ali encimskega katalizatorja na dve molekuli glukoze. Z izvedbo poskusov v reaktorju z nasutim slojem smo določili kinetične parametre, in sicer red reakcije, konstanto proizvodnosti ter aktivacijsko energijo. Dobljena enačba proizvodnosti je potrebna pri načrtovanju reaktorskih sistemov, bodisi v laboratorijskem ali industrijskem merilu. Pri hidrolizi maltoze smo uporabili Armfield CEU reaktorski sistem s kemijskim katalizatorjem Amberlite IR – 120 povprečnega premera delcev d = 533 µm. Za ta katalizator je značilna dokaj sprejemljiva cena, dolga življenjska doba in enostavna uporaba. Vse te lastnosti smo med samim eksperimentalnim delom tudi potrdili. Za določitev kinetičnih parametrov smo zasledovali potek reakcije hidrolize maltoze pri različnih temperaturah in volumskih pretokih. To nam je v nadaljevanju omogočalo izračun presnove, ki je bila osnova za določitev aktivacijske energije in enačbe proizvodnosti. Med pomembnejše potrditve sodi ta, da je reakcija hidrolize maltoze prvega reda, kakor je zapisano v literaturi.6 Aktivacijska energija hidrolize maltoze (pH = 6,55) pri naši laboratorijski študiji znaša Ea = (152 ± 16) kJ/mol in predeksponentni faktor, k_0^´ = (1,8 ± 0,2)〖 ∙10〗^20 L/kg min.
Ključne besede: maltoza, hidroliza maltoze, kinetika, reaktor z nasutjem
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1912; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

3.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, magistrsko delo

Opis: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Ključne besede: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 551; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici