1. Empowering educators to teach online reading, learning, and comprehension skills on the example of ecological problemsMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, Hakan Sari, Metin Kiliç, Emre Öztürk, Boris Aberšek, Dejan Zemljak, 2023, strokovni članek Opis: Reading and learning are changing rapidly in today's world, and educational systems sometimes fail to keep pace. To define the needs related to reading in the modern world, the Stavanger Declaration was written, stating that students should be taught online reading and learning strategies. Educators must also adapt to this. As part of the Learning, Teaching, and Training (LTT) activities, participants (21 individuals from different levels of education) were introduced to the Internet reciprocal teaching (IRT) method. The basis of this research was to find out whether we can empower educators to teach online reading, learning, and comprehension skills in a short training session using the ubiquitous topic of ecological problems as an example. We were also interested in whether a short program that empowers educators to use IRT in their classroom can influence teachers to develop students' digital literacy in their pedagogical work. The results show that the ecological issue, with its timeliness and universal presence in our lives, is an appropriate topic for educators to teach digital literacy. The participants were successful in solving the set tasks, and all of them answered that they would use the IRT method in their future pedagogical work.
Ključne besede: digital literacy, ecological problems, internet reciprocal teaching method, problem solving, teacher trening
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Vključevanje kreativnih STEM robotov v pouk književnosti : magistrsko deloAjda Pirc, 2024, magistrsko delo Opis: V današnjem času je tehnologija nepogrešljiv del našega življenja, vse bolj pa se vključuje tudi v izobraževanje. Da bi učence pripravili na prihodnost, ki jo prinaša tehnološki napredek, je pomembno tudi raziskovanje na področju STEAM izobraževanja v povezavi s književnostjo. V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev predmeta slovenščina, didaktike mladinske književnosti, STEAM izobraževanja, KUBO robotike in dosedanjih raziskav na področju vključevanja STEAM izobraževanja v pouk književnosti. Sledi podrobna raziskava, v kateri je sodelovalo 40 učencev četrtega razreda osnovne šole. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi in metodi pedagoške intervencije, med katero smo primerjali eksperimentalno in kontrolno skupino. Izveden je bil kvazieksperiment, kjer je intervencija predstavljala vnos novega elementa v pouk književnosti, in sicer uporabo kreativnih STEM robotov. Učenci so med učno uro izpolnili petstopenjsko lestvico počutja in motivacije, napisali nadaljevanje pravljice in na koncu izpolnili anketni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da med skupinama ni prišlo do večjih razlik. Učenci so bili za delo enako motivirani, nadaljevanja pravljice so bila enakovredna glede na število dogajalnih prostorov, književnih oseb in dogajanj, razlikovala pa so se le v številu besed, prav tako je bilo tudi subjektivno mnenje učencev o učni uri v obeh skupinah podobno.
Ključne besede: književnost, kreativni STEM robot, STEAM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
3. Krivulja razpoloženja za globlje razumevanje literarnega besedila in spodbujanje empatične zmožnosti : magistrsko deloNina Lavrenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv krivulje razpoloženja kot metode grafičnega ponazarjanja besedila na razumevanje in empatijo bralcev. Želeli smo ugotoviti razlike med tradicionalno interpretacijo literarnega dela in krivuljo razpoloženja, s katero lahko prikažemo čustveno stanje literarnih likov. Zanimale so nas morebitne razlike med sodelujočima skupinama glede na njihovo dojemanje vsebine, čustveni odziv in oceno empatije. V pedagoški intervenciji je sodelovalo 39 četrtošolcev. V kontrolno skupino je bilo vključenih 21 učencev, v eksperimentalno pa 18. Podatke smo pridobili s pomočjo treh merilnih pripomočkov. Za preverjanje razlik v razumevanju mladinskega literarnega besedila smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je vseboval 6 odprtih vprašanj, vezanih na vsebino. Za ugotavljanje razlik v empatiji bralcev smo analizirali pisma učencev obeh skupin. Primerjava pisem je bila narejena s pomočjo treh lestvic, ki smo jih za potrebe magistrskega dela priredili po Indeksu medosebne reaktivnosti. Uporabili smo tri lestvice, in sicer lestvico sprejemanja perspektive, lestvico fantazije in empatičnosti. Za ugotavljanje razlik na ravni empatije do literarnih oseb pa smo uporabili ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 12 zaprtih vprašanj. Ugotovili smo, da krivulja razpoloženja lahko prispeva k boljšemu razumevanju čustvenih stanj likov in razvoju empatije pri otrocih.
Ključne besede: Krivulja razpoloženja, metode grafičnega ponazarjanja besedila, empatična zmožnost, literarno besedilo, slovenščina.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,49 MB) |
4. Učenčevo razumevanje in poznavanje ljudskih pravljic : magistrsko deloMedeja Ritlop, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,14 MB) |
5. The role of rhetoric in teacher virtual exchangesMaja Kerneža, Metka Kordigel Aberšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Educators’ rhetorical skills are pivotal in virtual collaboration between teachers and parents, enhancing communication clarity and overcoming cultural barriers, thereby enriching educational experience and fostering intercultural understanding. A review of scientific databases such as Academic Search Complete, ERIC, SCOPUS, and Web of Science, was conducted to identify peer-reviewed articles from 2018 onwards that explore the role of rhetoric in teacher virtual exchanges. Articles were analysed for themes, findings, biases, and research gaps. A notable finding is the lack of research on rhetoric in virtual teacher exchanges, despite its potential to overcome cultural barriers and enhance collaboration. The study reveals that effective rhetorical techniques can improve clarity, persuasiveness, and intercultural understanding in virtual exchanges, indicating a need for more research and educational programs in this area. Furthermore, the study extends to virtual communication between teachers and parents, especially with non-native speakers or those with limited proficiency in the official language. This highlights the need for teachers to use sophisticated rhetorical strategies in diverse linguistic situations to improve understanding and involvement. In summary, the research underscores the significant impact of rhetorical skills in virtual teacher exchanges, with broader implications for global collaboration and intercultural understanding in the educational sphere.
Ključne besede: educational technology, intercultural communication, parent-teacher collaboration, rhetorical strategies, virtual exchange
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 7
Celotno besedilo (652,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Analysis of the inclusion of ecological topics in the curricula of Slovenian elementary and general grammar schoolsDejan Zemljak, Maja Kerneža, 2023, strokovni članek Opis: Learning and teaching are undergoing continuous transformations, encompassing not only changes in methods and approaches but also an increased emphasis on novel content. In recent decades, environmental education has gained significant importance. Therefore, we examined the extent to which ecological topics are incorporated into the curricula of Slovenian elementary schools and general grammar schools. A systematic analysis of the curricula of the majority of subjects was conducted, with a focus on the representation of ecological themes in primary and secondary education and the extent to which knowledge differs and complements between these educational levels. The findings indicate that the subject of ecology is addressed in most subjects at the elementary and secondary levels, albeit with certain variations. The content logically complements and builds upon each other throughout the observed educational continuum. Furthermore, suggestions for future research are provided.
Ključne besede: curricula, ecology, elementary schools, inclusion, general grammar schools
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 3
Povezava na datoteko |
7. Science teachers’ approach to contemporary assessment with a reading literacy emphasisMaja Kerneža, Dejan Zemljak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: In a sample of 1215 teachers, this study examined the readiness of science educators for assessment in the rapidly evolving landscape of artificial intelligence in education. Participants responded to an online questionnaire during the emergency remote teaching phase, offering insights into the frequency and nature of assessment methods utilized. The research draws a connection between assessment techniques during remote teaching and the emergence of AI in education. The results show that the selected assessment methods vary across teachers, with some specific differences observed in the assessment practices of science teachers. The study underscores the critical role of reading literacy in enhancing student engagement in contemporary learning environments. Moreover, the findings suggest that continuous professional development significantly improves the readiness of (science) teachers for AI-enhanced assessment. Drawing from these insights, recommendations for subsequent research are delineated.
Ključne besede: artificial intelligence, assessment, reading literacy, science teachers, teacher training
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Uresničevanje ciljev pouka književnosti v svetu družbenih omrežijMaja Kerneža, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V šolski prostor v zadnjih letih vedno hitreje prodira sodobna tehnologija. Učna okolja se spreminjajo v inovativna učna okolja, ki v izobraževanje vnašajo nove možnosti in priložnosti. Ena od teh je tudi uporaba družbenih omrežij pri pouku, ki se kažejo kot uspešna pri razvijanju kognitivnih spretnosti učencev, sodelovalnega okolja in podobno, nekaj študij pa je predmetno bolj specifičnih. Na podlagi poročil učiteljev, znanstvenikov, lastnih izkušenj in idej v prispevku podajamo predloge za uporabo družbenih omrežij pri pouku književnosti. Na podlagi pregleda literature zaključujemo, da je vključevanje družbenih omrežij v pouk književnosti smiselno, a le če učitelj dejavnosti načrtuje v skladu z digitalno pismenostjo učencev, upošteva njihova zanimanja in pri načrtovanju dejavnosti zagotovi varovanje zasebnosti in splošne spletne varnosti.
Ključne besede: družbena omrežja, družbeni mediji, inovativna učna okolja, književnost, pouk književnosti
Objavljeno v DKUM: 25.03.2024; Ogledov: 295; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo |
9. Comics as a literary-didactic method and their use for reducing gender differences in reading literacy at the primary level of educationMaja Kerneža, Katja Košir, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the present study was to examine the effect of the systematic use of comics as a literary-didactic method to reduce gender differences in reading literacy and reading motivation at the primary level of education. It was assumed that the use of comics would have a positive effect on pupils’ reading literacy and reading motivation, while also reducing the aforementioned differences between boys and girls. The dimensions of reading literacy and reading motivation were examined in experimental and control groups, before and aſter the intervention, by means of questionnaires and tests for pupils. The sample consisted of 143 pupils from second to fifth grade from two Slovenian primary schools in a rural environment, of which 73 pupils participated in the experimental group and 70 pupils represented the control group. Effects of the use of comics as a literary-didactic method were not found: using comics as a literary-didactic method did not have a statistically significant effect on pupils’ reading literacy and reading motivation. However, when the four-way structure of the research (taking into account the age and gender of the pupils) was considered, some subgroups showed a statistically significant increase in reading interest and attitude towards reading. No reduction of gender differences in reading literacy and reading motivation was found. Based on the results, guidelines for further research are established and suggestions are offered for teachers’ work.
Ključne besede: comics, gender differences, primary level pupils, reading literacy, reading motivation
Objavljeno v DKUM: 13.07.2017; Ogledov: 1354; Prenosov: 191
Celotno besedilo (257,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanjaMaja Kerneža, 2016, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava uporabo stripa kot literarnodidaktične metode dela za zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. Razlike med spoloma se v šolskem okolju pogosto pojavljajo, tudi na področju bralne pismenosti. Pismenost predstavlja eno osnovnih spretnosti posameznika, ki jih nujno potrebuje za uspešno funkcioniranje v sodobni družbi. Bralna pismenost je kot ena izmed vrst pismenosti sestavljena iz različnih faktorjev, na njihov razvoj pa z upoštevanjem sodobnih načel in smernic vpliva tudi učitelj, ki s svojim izborom uporabljenih metod vpliva na uspešnost ali neuspešnost doseganja z učnim načrtom določenih ciljev.
Osrednji namen raziskave je bil kvazieksperimentalno preveriti učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V empiričnem delu disertacije je sodelovalo 143 učencev od drugega do petega razreda dveh slovenskih osnovnih šol iz ruralnega okolja. Od tega je 73 učencev predstavljalo eksperimentalno, 70 učencev pa kontrolno skupino. Oblikovali smo intervencijski program uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela v razredu in preučevali učinek njegove uporabe na bralno pismenost na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese.
Rezultati niso potrdili zastavljenih hipotez. Naša predvidevanja so bila osnovana na raziskavah, izvedenih na vzorcih starejših učencev, rezultati, pridobljeni na vzorcu mlajših učencev pa kažejo, da je potrebno uporabo stripa na razredni stopnji načrtovati drugače kot smo predvidevali. Uporaba stripa pri učencih razredne stopnje se je izkazala kot zelo kompleksna in jo je potrebno obravnavati ter raziskovati, predvsem pa program uporabe načrtovati, ob upoštevanju starosti in zmožnosti učencev na razredni stopnji. Na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj oblikujemo smernice za nadaljnje raziskave in delo v razredu.
Ključne besede: bralna pismenost, bralna motivacija, literarnodidaktična metoda, razlike med spoloma, strip, učenci razredne stopnje
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 3340; Prenosov: 412
Celotno besedilo (22,59 MB) |
