| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnosti
Amadeja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otroci s posebnimi potrebami v izbranih delih mladinske književnosti sem ugotavljala, ali so besedila, ki sem jih analizirala, realna, in primerjala zgodbe junakov z realnostjo. V prvem delu sem predstavila skupine otrok s posebnimi potrebami in vsako motnjo, ki se je pojavila v izbranih besedilih povezala z besedilom s področja mladinske književnosti. Dotaknila sem se tudi možnosti šolanja otrok s posebnimi potrebami, kjer sem ugotovila, da se vedno več otrok s posebnimi potrebami vključuje v redne oblike vzgoje in izobraževanja. Zaradi tega se pojavlja vedno večja potreba po spremljevalcih, ki otrokom s posebnimi potrebami nudijo fizično pomoč. Ena izmed pogostejših prilagoditev, ki jo tem otrokom nudijo, je dodatna strokovna pomoč, kjer je naloga strokovnjakov ugotoviti najuspešnejše metode dela z otroki s posebnimi potrebami. Drugi del pa zajema analizo pripovednih del s področja mladinske književnosti: Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte (2007), Lesley Ely: Luka je med nami (2004), Janja Vidmar: Moja Nina (2004), Aksinja Kermauner: Tema ni en črn plašč (2001) in Berenikini kodri (2006), David Hill: Se vid'va Simon! (2004) in Mark Haddon: Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (2003). Ugotovila sem, da so besedila visoko etična in estetska, imajo pa tudi spoznavno komponento in so napisana zelo realno, kar pomeni, da se lahko iz izbranih knjig naučimo veliko dejstev o motnjah pri otrocih. V besedilih sem iskala indikatorje motenj in junake zgodb umestila v klasifikacijo, ki je uzakonjena. Avtorji izbranih del nam skozi zgodbo približajo bolezni oziroma motnje, ki jih srečujemo v vsakodnevnem življenju.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, Makarovič, Ely, Vidmar, Kermauner, Hill, Haddon.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2333; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

2.
PRIPOMOČKI ZA POUK MATEMATIKE ZA SLEPE, SLABOVIDNE IN OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Katja Malajner Cimperc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo izdelali tipne številke, namenjene njihovemu spoznavanju pri pouku matematike. Izdelane bodo tako, da jih bodo lahko uporabljali slepi in slabovidni otroci, vključeni v večinske šole, in tudi otroci z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v prilagojeno izobraževanje z znižanim izobrazbenim standardom. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnih izhodiščih so predstavljene značilnosti slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Opisane so tudi značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, značilnosti tipnega zaznavanja, pomen igre za učenje in učenje matematike. V prvem poglavju, namenjenemu slepim, slabovidnim in otrokom z okvaro vidne funkcije, je zapisana definicija omenjene skupine, podrobno so predstavljene tudi njene značilnosti. Opisani so pristopi pri obravnavi in izobraževanju slepih, slabovidnih in otrok z okvaro vidne funkcije. Naslednje poglavje obravnava razvojne in učne značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju. Nekaj je zapisano o izobraževanju in prilagoditvah pri pouku za otroke z motnjami v duševnem razvoju. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti zaznavanja, vloga čutil, tipno-kinestetični razvoj in razvijanje tipne zaznave. Prav tukaj je navedenih nekaj vaj za razvijanje tipa. Sledi poglavje, v katerem pišemo o pomenu igre za učenje, o usmerjeni igri, pomenu didaktičnih igrač, vlogi odraslega v otrokovi igri in igračah, ki so primerne za slepe, slabovidne in otroke z okvaro vidne funkcije. Zadnje poglavje v teoretičnih izhodiščih je namenjeno učenju matematike. Tukaj najdemo razlago pojma številka, pridobivanje prvih številk, štetje v obsegu do 10 in prirejanje množic. V empiričnem delu je opisan potek in način izdelave tipnih številk, predstavljeni so uporabljeni materiali ter njihova uporabnost. Raziskovalni del je opredeljen s cilji, raziskovalnimi vprašanji, uporabljenimi metodami, z dobljenimi rezultati, do katerih smo prišli s pomočjo neposrednega dela in opazovanja učencev, ter z njihovo interpretacijo. Praktični del smo izvedli na Osnovni šoli Gustava Šiliha Maribor, in sicer v prilagojenem izobraževalnem programu z znižanim učnim standardom. Naš namen je bil ustvarjene izdelke prenesti v prakso, da bi služili pri vsakodnevnem izvajanju pouka slepih in slabobidnih otrok, otrok z motnjami vidne funkcije ter otrok z motnjami v duševnem razvoju. Z empiričnim delom smo želeli ugotoviti ustreznost uporabljenih pristopov in materialov. Med preizkusom smo prišli do novih spoznanj in možnosti, tako da lahko izdelavo tipnih številk v prihodnje še nadgradimo.
Ključne besede: Slep in slaboviden otrok, otrok z okvaro vidne funkcije, otrok z motnjo v duševnem razvoju, igra in pomen igre pri otroku, tipne zaznave, učenje matematike.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1541; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (26,42 MB)

3.
Spodbujanje razvoja slepih in slabovidnih dojenčkov in malčkov s pomočjo tipnih knjig in malega prostora
Katja Kovačič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodnje otroštvo zajema prva tri leta otrokovega življenja in je ključnega pomena pri razvoju vsakega posameznika. V tem času se postavljajo temelji za nadaljnji razvoj na vseh področjih (motorični razvoj, zaznavni razvoj, kognitivni razvoj in govor, socialni razvoj …). Pomembno je, da starši otrokom v tem obdobju otrokom zagotavljamo ustrezne spodbude in okolje prilagajamo tako, da v kar največji meri razvijajo svoje potenciale. Enako velja tudi za slepe in slabovidne dojenčke in malčke. Zaradi okvare vida moramo pri njih sistematično razvijati ostala čutila, da lahko s pomočjo kompenzacijskih strategij dosegajo enake cilje in rezultate, kot polnočutni otroci. Njihov razvoj lahko spodbujamo ob pomoči prilagojenih pripomočkov. Najbolje je, da učenje in raziskovanje sveta okoli njih poteka preko igre. Pri tem si lahko učinkovito pomagamo s tipnimi knjigami, prilagojenimi najmlajšim otrokom, in z malim prostorom, v okviru katerega otrok aktivno raziskuje okolico. Oba pripomočka vplivata na razvoj grobe in fine motorike, orientacije in koordinacije, na trening čutil, krepitev pozornosti in vztrajnosti, širjenje besednega zaklada in pojmovno zavedanje.
Ključne besede: slepi, slabovidni, tipne knjige, mali prostor, pristop aktivnega učenja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 323; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (7,49 MB)

4.
NAČRTOVANJE INKLUZIVNEGA OKOLJA V RAZREDU ZA SLEPEGA IN SLABOVIDNEGA UČENCA
Gorazd Fras, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen praktičnega magistrskega dela je bil pripraviti navodila za učitelje, s pomočjo katerih bi lahko načrtovali prilagojen učni prostor v inkluzivnem razredu za slepe in slabovidne učence, hkrati pa tudi izdelati večfunkcionalni kovček s primarno možnostjo omogočanja lažjega branja, slikanja ali risanja ter shranjevanja pripomočkov, namenjen tako slepi kot slabovidni populaciji učencev za olajšanje dela pri mizi. Preučevanje funkcionalnosti in ustrezne prilagojenosti večfunkcionalnega kovčka je potekalo s praktičnim preizkusom, ki ga je opravila zmerno slabovidna učenka. Svoje mnenje glede praktičnosti in uporabnosti navodil, namenjenih učiteljem za načrtovanje prilagojenega razrednega okolja slepim in slabovidnim učencem, je podala učiteljica zmerno slabovidne učenke. Za preučevanje literature smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Pri praktičnem delu raziskovanja smo uporabljali kvalitativne metode. Iz pridobljenih rezultatov pri preizkusu večfunkcionalnega kovčka smo ugotovili, da je večfunkcionalni kovček kakovosten, uporabno-funkcionalen ter primerno prilagojen pripomoček za uporabo s strani slepih in slabovidnih učencev. Učiteljica slabovidne učenke je podala pozitivno povratno informacijo glede praktičnosti in uporabnosti navodil za učitelje. S tem je navedla, da so navodila primerna za načrtovanje prilagojenega učnega okolja in so v pomoč pri pripravi prostora, vezanega na potrebe posameznega slepega ali slabovidnega učenca.
Ključne besede: slepi in slabovidni učenci, pripomočki, večfunkcionalni kovček, prilagojen inkluzivni razred, navodila učiteljem.
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1029; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (10,01 MB)

5.
UČNI PRIPOMOČKI ZA POUČEVANJE NEMŠČINE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Klavdija Hrenko Podergajs, 2015, magistrsko delo

Opis: Učenje tujih jezikov je pomembno, saj spodbuja intelektualno rast učencev , ozavešča učence o lastni kulturni identiteti ter jezikovni in kulturni raznolikosti družbe. Nemščina je v evropskem prostoru pomemben jezik in jo srečujemo na številnih področjih vsakdanjega življenja. Z znanjem nemščine posameznik postaja bolj razgledan in uspešen. V slovenskih šolah se nemščine uči le majhno število učencev in dijakov, med njimi pa so tudi slepi in slabovidni. Prav zato obstaja zelo malo učnih pripomočkov za poučevanje nemščine za slepe in slabovidne. Če želimo, da bo inkluzivno učno okolje čim uspešnejše, morajo v njem delovati ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki bodo uporabljali posebne tiflodidaktične učne pripomočke. Zato je namen magistrskega dela izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine, ki bodo uporabni za starostno raznoliko skupino slepih in slabovidnih učencev. Zastavljeni cilji magistrskega dela so proučiti pristope pri poučevanju slepih in slabovidnih učencev, njihove posebne vzgojno-izobraževalne potrebe, njihov način usvajanja znanja ter inkluzivno vlogo učitelja v procesu poučevanja tujega jezika, izdelati specialne učne pripomočke za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence, preveriti ustreznost in uporabnost izdelanih specialnih učnih pripomočkov za pouk nemščine za slepe in slabovidne učence ter ugotoviti nadaljnjo praktično uporabnost in preveriti možnosti izboljšav predstavljenih specialnih učnih pripomočkov. V prvem delu magistrskega dela so podatki združeni na podlagi proučevanja in študija literature v deskriptivni metodi. V drugem delu pa sta izdelava in uporaba učnih pripomočkov preverjeni s kvalitativnim metodološkim pristopom.
Ključne besede: tuji jezik, pouk nemščine, slepi učenec, slabovidni učenec, inkluzija, specialni učni pripomočki, tiflodidaktični učni pripomočki
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1388; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

6.
PIKE, KI SE SPREMINJAJO V ČRKE
Vesna Murko, 2015, magistrsko delo

Opis: Za pridobivanje informacij ima pisana beseda pomembno vlogo tako v procesu izobraževanja kot v vsakdanjem življenju. Kar videčemu pomeni običajna pisava, preko katere z branjem in pisanjem prihaja do informacij, je za slepega in slabovidnega brajica. Že v naslovu magistrskega dela zajamemo bistvo: izhajamo iz pik, ki se spreminjajo v črke. Soočili smo se s problemom zgodnjega poučevanja brajice in s pomanjkanjem tiflodidaktičnih pripomočkov za igro in zgodnje predopismenjevanje. Ob poznavanju teoretičnih znanj s področja tiflopedagogike smo izdelali pripomočke, ki so namenjeni prav urjenju in razvijanju taktilno-kinestetične percepcije, motorike, orientacije v mikro in makro prostoru. Opredelili smo se na razvijanje taktilno-kinestetične percepcije, na osnovi katere smo pripravili komplet 6-tih tiflodidaktičnih pripomočkov za zgodnje opismenjevanje, hkrati pa smo se zavedali, da noben tehnični pripomoček ne more slepemu vrniti izgube vida, lahko pa mu pomaga pri samostojnem življenju.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, brajica, tiflodidaktični pripomočki.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1139; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

7.
TEMATSKI ZEMLJEVID EVROPE ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE
Špela Ros, Monika Borovič, 2015, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni učenci v času svojega izobraževanja potrebujejo specifične prilagoditve glede na njihove potrebe, kot so prostorske prilagoditve, mirno in spodbudno okolje, stalni nadzor in retorične ter druge sposobnosti učitelja. Vsekakor pa ne moremo izpustiti uporabe različnih modelov, maket, tipnih zemljevidov, uporabe različnih naravnih materialov, ki so namenjeni taktilnemu sprejemanju informacij. Le-to slepim in slabovidnim učencem pomaga pri dopolnjevanju predstav in pri razumevanju pojmov, ki so jim drugače nedosegljivi. Odločili smo se izdelati tipni tematski zemljevid Evrope, prilagojen slepim in slabovidnim, in ga tudi izkustveno preizkusiti pri slepih in slabovidnih osebah. V praktični del smo zajeli natančne opise poteka izdelave tipnega zemljevida Evrope ter dodatka k zemljevidu, in sicer knjižic z zvočnimi posnetki, ki vsebujejo kratki geografski in demografski opis Evrope. Obe knjižici sta prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Tipni zemljevid se lahko uporablja tako pri pouku geografije kot pri pouku slovenskega jezika. Kot popestritev oziroma zanimivost so v dodatku nanizani pozdravi v različnih evropskih jezikih, ki so razvrščeni glede na jezikovne skupine, ter zgodba o nastanku imena naše celine. Zemljevid z dodatki smo na koncu predstavili in preizkusili s slepimi in slabovidnimi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki so nam podali svoja mnenja in izkustva ter nam potrdili uporabnost našega izdelka.
Ključne besede: slepota, slabovidnost, inkluzija, poučevanje slepih in slabovidnih, tipni zemljevid Evrope, jezikovne skupine
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1628; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

8.
VRSTE TIPNIH SLIKANIC
Anja Marzel, 2016, magistrsko delo

Opis: Slepota oziroma slabovidnost je lahko za ljudi velika omejitev in ko govorimo o otrocih, so omejitve v življenju še toliko bolj težavne. Zaradi okvare vida imajo otroci težave v zaznavanju zunanjega sveta, slabšo orientacijo v prostoru, slabše ocenjevanje razdalje in vzajemnega odnosa predmetov. Tudi njihove predstave o predmetih so siromašne, lahko tudi neustrezne. Poleg tega imajo (pre)majhno zbirko didaktičnih sredstev ter igrač in ravno zaradi tega nimajo možnosti izboljšati svojih predstav. To spoznanje me je navdihnilo za izdelavo tipnih slikanic za slepe in slabovidne otroke. Moj namen je bil, da preučim vrste tipnih slikanic in izdelam tri različne: leposlovno, informativno (poučno) ter tipno slikanico brez besedila. Tipne slikanice sem preizkusila v praksi, in sicer s slabovidno deklico, staro 8 let. Uporabila sem tehniko neposrednega opazovanja in ček listo (ocenjevalno lestvico), s katero je bilo ocenjeno obvladovanje izbranih spretnosti, veščin, znanja in razumevanja slabovidne deklice. Njeni odzivi so bili pozitivni, znova in znova je želela opazovati in tipati tipne ilustracije, sodelovala je v pogovoru o tipnih slikanicah, zgodbe so ji bile zanimive in humoristične. Rezultati so torej pokazali, da imajo tipne slikanice za slepe in slabovidne otroke pomembno vlogo in so nepogrešljive za njihovo boljše razumevanje in predstave o predmetih.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), vrste tipnih slikanic, čutila, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 2732; Prenosov: 891
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

9.
Dostopnost muzejskih eksponatov za slepe in slabovidne
Sabina Marošek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Dostopnost muzejskih eksponatov za slepe in slabovidne je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V uvodnem delu smo predstavili termin osebe s posebnimi potrebami, na katere smo se v nadaljevanju osredotočili in opredelili pojem slepi in slabovidni. Predvsem nas je zanimalo področje slepih in slabovidnih z vidika prilagoditev na področju javnih kulturnih institucij. Največji poudarek smo namenili dostopnosti muzejev za slepe in slabovidne v Sloveniji, kjer smo podrobneje opisali, kakšne prilagoditve in pristopi že obstajajo v slovenskih muzejih. Posebej nas je zanimalo, katero specialno opremo in pripomočke uporabljajo ter kakšen bi moral biti primerno dostopen muzej za slepe in slabovidne. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dostopnost slovenskih muzejev za slepe in slabovidne. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo prilagoditev za slepe in slabovidne, ki smo jo razvili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. V sklepnem delu empiričnega raziskovanja nas je zanimala ustreznost učinkovitosti metod, ki smo jih predhodno uporabili. Rezultati raziskave kažejo, da naši muzeji v zadovoljivi meri in po svojih zmožnostih skrbijo za prilagoditve in dostopnost razstavljenih eksponatov slepim in slabovidnim obiskovalcem.
Ključne besede: slepi in slabovidni, muzejska dostopnost, pristopi in prilagoditve za slepe in slabovidne, metode dela s slepimi in slabovidnimi, slovenski muzeji
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
UČNI PRIPOMOČKI ZA SLEPE IN SLABOVIDNE UČENCE PRI POUKU ANGLEŠČINE
Ana Štor, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učni pripomočki za slepe in slabovidne učence pri pouku angleščine je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in okvaro vida, vzgojo in izobraževanje slepih in slabovidnih otrok, značilnosti slepih in slabovidnih otrok, delo s slepimi in slabovidnimi učenci v šoli in pri pouku angleščine ter razvoj tipno-kinestetičnega zaznavanja. V praktičnem delu smo uporabili kvalitativni metodološki pristop. Izdelali smo učne pripomočke, vezane na učne vsebine, ki so bili prilagojeni slepim in slabovidnim učencem. Namen izdelave je bil, da se slepemu in slabovidnemu učencu omogoči in olajša učenje angleščine s pomočjo učnih pripomočkov. Učenci na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana so te učne pripomočke preizkusili. Preizkus je potekal s štirimi učenci, starimi med 9 in 13 let, in sicer z dvema slabovidnima in dvema slepima učencema. S strukturiranim opazovanjem smo preverili uporabnost učnih pripomočkov v praksi; preverili smo ustreznost po merilih oblikovanja tipne slike, s pomočjo ocenjevalne lestvice in usvojenega besedišča. Na osnovi praktičnega preizkusa smo ugotovili, da so učni pripomočki izdelani v povezavi z učnimi vsebinami in primerno oblikovani po merilih oblikovanja tipne slike, da učenci brez težav tipajo in prepoznavajo tisto angleško besedišče, ki so ga že predhodno poznali, da so nad učnimi pripomočki navdušeni ter da jim je všeč takšen način učenja angleščine. Rezultati ocenjevalne lestvice so pokazali, da so učni pripomočki predvsem pri slepih učencih pripomogli k lažji predstavi konkretnih predmetov in pridobivanju izkušenj z ravnanjem s slikovnimi prikazi in tipankami. Pri slepih in slabovidnih učencih so pripomogli k lažjemu razumevanju in hitrejšemu usvajanju angleškega besedišča ter k večjemu zanimanju do učenja angleških besed.
Ključne besede: tuj jezik, pouk angleščine, inkluzija, slepi in slabovidni učenci, učni pripomočki.
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 2121; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici