| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Ključne besede: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1467; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Public policy in Brussels regulation I
Tomaž Keresteš, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: This article deals with the notion of public policy in the framework of Brussels system the past, present and future. Author concludes that Brussels I Recast Regulation did not change much regarding the public policy issue. Even though initially there were thoughts that it should be removed from the system altogether, at the end only the exequatur has been abolished, but the public policy exception remained. As there was no significant change related to the public policy exception in the last Regulation, all the case law made under Brussels Convention and Brussels I Regulation is still applicable. This means that the public policy exception can be based on either procedural or substantive public policy arising out of national legal order and suitable for international relations (international public policy). There are also emerging contours of pure EU public policy. However, this one is still not supplementing the public policy based on national legal rules as this is a hallmark of European diversity.
Ključne besede: Brussels Regulation I, Brussels Convention, Court of Justice of the EU, contradictory principle, judgement, public policy
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (613,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Duško Vrban: Metodologija prava i pravna tehnika
Tomaž Keresteš, 2014, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: recenzije, pravo, pravna znanost, metodologija, metodološki pristopi
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 739; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (269,88 KB)

5.
Nekateri ustavnopravni vidiki pooblastil Urada za varstvo konkurence
Tomaž Keresteš, Martina Repas, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava skladnost preiskovalnih pooblastil Urada za varstvo konkurence z določbami Ustave Republike Slovenije. Avtorja predvsem analizirata skladnost pooblastil s pravico do nedotakljivosti stanovanja in pravico do komunikacijske zasebnosti. V primeru nedotakljivosti stanovanja na temelju določb EKČP in nemške ustavnosodne prakse zagovarjata stališče, da pojem stanovanja in drugih prostorov lahko zajema tudi poslovne prostore, še posebej, če zanje velja omejen dostop javnosti. Glede pravice do komunikacijske zasebnosti pa opozarjata, da komunikacijska zasebnost zajema tudi zasebno komunikacijo zaposlenega na delovnem mestu in da je zaščita te pravice v Ustavi Republike Slovenije izjemno stroga.
Ključne besede: Slovenija, konkurenca, varstvo konkurence, človekove pravice, ustavne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 249; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (257,15 KB)

6.
7.
Uvodnik
Tomaž Keresteš, 2011, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: pravo, uvodniki, konkurenčno pravo
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 330; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (34,07 KB)

8.
Katarina Zajc (ur.): Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Tomaž Keresteš, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Katarina Zajc, Ekonomska analiza prava v Sloveniji
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 1134; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (47,84 KB)

9.
Osebni stečaj potrošnika v slovenskem pravu in ekonomska analiza spodbud
Tomaž Keresteš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava problematiko osebnega stečaja potrošnikov v slovenskem pravu. Avtor najprej analizira namen pravnega instituta in cilje, ki jih ta v družbi zasleduje. Pri tem upošteva tudi primerjalno-pravno metodo in ureditve v primerljivih pravnih redih. V drugem delu prispevka avtor prikaže delovanje postopka osebnega stečaja potrošnika in odpusta obveznosti v slovenski pravni uredirvi. V tretjem delu prispevka pa sledi ekonomska analiza spodbud dolžniku, da skuša v postopku odpusta obveznosti prispevati h kar največjemu poplačilu dolžnika. Ta analiza kaže, da upniki maksimirajo svoje poplačilo v sistemu, kjer ni odpusta dolga, tako dolgo, dokler skupna višina dolžnikovega dolga ne doseže stopnje, ko dolžnik več ni motiviran za sodelovanje in začne aktivno ovirati poplačilo upnikov. Takrat upniki poleg obstoječega dolžnikovega premoženja ne dobijo ničesar. Zato je boljša pravna ureditev, kjer se dolžniku pusti možnost delnega poplačila in primernega obnašanja v določenem obdobju, po tem pa je dolžnik prost večine obveznosti, kar mu omogoči novi začetek. Vendar tudi v tem primeru ne moremo računati na to, da bo dolžnik v delno poplačilo upnikov vlagal maksimalne napore. Zato bi bila še bolj primerna ureditev, kjer bi se dolžniku postavilo jasen in njegovim sposobnostim prilagojen ciljni znesek delnega poplačila dolga, ki je pogoj za odpust preostanka obveznosti (podobno kot v avstrijski ureditvi).
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaji, potrošniki, odpust dolga, upniki, dolžniki, ekonomska analiza
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 560; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (217,50 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici