| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Primerjava med dejansko in simulirano katalitično proizvodnjo sinteznega plina : magistrsko delo
Eva Rozman, 2024, master's thesis

Abstract: Zaradi vse večjega števila prebivalstva, širjenja industrije in pospešene gospodarske rasti se poraba električne energije eksponentno povečuje. Večina elektrike je še vedno proizvedena iz neobnovljivih virov energije, predvsem iz fosilnih goriv. Ravno tako se na odlagališčih, v naravi in v morju kopiči vse več odpadkov, ki niso ali ne morejo biti reciklirani. S proizvodnjo sintetičnega plina iz trdnih komunalnih odpadkov, bi pripomogli k proizvodnji energije, ki bi vsaj delno pomagala ohranjati okolje. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina z računalniškim programom Aspen Plus pri različnih sestavah vhodnih surovin in primerjava simulirane proizvodnje z dejansko proizvodnjo v industriji. V prvem delu smo izvedli simulacijo s katero smo preverili točnost sistema. V drugem delu smo spreminjali razmerje trdnih komunalnih odpadkov in lesne biomase na vtoku v proizvodnjo. Ugotovili smo, da so trdni komunalni odpadki in lesna biomasa bolj donosni kot zemeljski plin. Na sintezno pozitivno vpliva večja količina trnih komunalnih odpadkov in manjša količina vodne pare.
Keywords: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija, Aspen Plus, lesna biomasa
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 137; Downloads: 27
.pdf Full text (7,13 MB)

2.
Improvement of biogas production utilizing a complex anaerobic digestion model and gradient-based optimization
Tina Kegl, Breda Kegl, Marko Kegl, 2024, original scientific article

Abstract: : Anaerobic digestion (AD) is a promising technology for renewable energy production from organic waste. In order to maximize the produced biogas quantity and quality, this paper deals with the optimization of the AD process in a CSTR bioreactor of a full-scale biogas plant. For this purpose, a novel approach was adopted coupling, a highly complex BioModel for AD simulation, and a gradient-based optimization method. In order to improve AD performance, the dosages of various types of biological additives, the dosages of inorganic additives, and the temperature in the bioreactor were optimized in three different scenarios. The best biogas quality was obtained using multi-objective optimization, where the objective function involves the following two conflicting objectives: the maximization of biogas production and minimization of the needed heating energy. The obtained results show that, potentially, the content of CH4 can be increased by 11%, while the contents of H2, H2S, and NH3 can be reduced by 30%, 20%, and 81% when comparing the simulation results with the experimental data. The obtained results confirm the usefulness of the proposed approach, which can easily be adapted or upgraded for other bioreactor types.
Keywords: additives, anaerobic digestion, approximation method, BioModel, complex substrate, gradient-based optimization, process conditions
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 217; Downloads: 15
.pdf Full text (7,33 MB)
This document has many files! More...

3.
Modeliranje in večnamenska optimizacija pridobivanja energije in koristnih produktov iz organskih odpadkov na osnovi anaerobne razgradnje : doktorska disertacija
Tina Kegl, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Tehnologije z uporabo anaerobne razgradnje imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju odpadkov in izpustov toplogrednih plinov v ozračje ter pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Gre za kompleksno in večplastno temo, ki jo obravnava doktorska disertacija. V tej disertaciji je predstavljen razvoj novega fizikalno matematičnega BioModela za simulacijo in optimizacijo procesa anaerobne razgradnje organskih odpadkov. Prav tako je pozornost namenjena določanju neznanih ali težko določljivih parametrov BioModela. Posebej so izpostavljene vpeljane novosti na področju modeliranja in optimizacije tako parametrov BioModela kot tudi procesa anaerobne razgradnje, ki predstavljajo izviren prispevek doktorske disertacije k znanosti. Novosti se nanašajo na (i) upoštevanje dnevno spremenljive sestave vhodnega kompleksnega substrata in dnevno spremenljivih procesnih pogojev v bioreaktorju, (ii) modeliranje razgradnje ogljikovih hidratov, lipidov in proteinov ob delovanju 3 vrst hidrolitičnih encimov in 13 različnih vrst acetogenih, acidogenih in metanogenih bakterij, pri čemer imajo pomembno vlogo različni inhibitorji, ki zavirajo rast in delovanje posameznih vrst bakterij, (iii) modeliranje procesov disociacije-asociacije, precipitacije in prenosa mase iz tekoče v plinasto fazo, (iv) upoštevanje sestave bioplina iz CO2, CH4, H2, H2S, NH3 in vodne pare, (v) določanje trenutnega pH brez dolgotrajnih iteracij, (vi) vpeljavo temperaturno in pH odvisnih parametrov, (vii) modeliranje aktivnosti bioloških in anorganskih aditivov, (viii) razvoj novega optimizacijskega postopka z naborom aktivnih spremenljivk za kalibracijo prametrov BioModela in (ix) vpeljavo aproksimacijskega gradientnega algoritma v postopek optimizacije. Celotna programska koda za modeliranje in optimiranje procesa anaerobne razgradnje je razvita v objektnem programskem jeziku C#. Za nadaljnjo uporabo CO2 iz bioplina in še iz nekaterih drugih točkovnih virov je s pristopom mešanega celoštevilskega nelinearnega programiranja razvit konceptualni model za optimizacijo celotnega oskrbovalnega omrežja CO2, od zajemanja, skladiščenja do uporabe CO2 za proizvodnjo metanola. Za nadaljnjo uporabo CH4 iz bioplina kot goriva v dvogorivnih dizelskih motorjih je narejena kritična analiza vpliva uporabe nanodelcev kot aditivov h gorivu. Prav tako je predstavljena analiza uporabe nanodelcev kot adsorbentov za odstranjevanje kovin iz odpadnih voda z namenom odstranjevanja težkih kovin in nutrientov iz tekočega digestata. Rezultati numeričnih simulacij procesa anaerobne razgradnje potrjujejo zanesljivost novo razvitega BioModela in učinkovitost tako novo razvitega postopka za kalibracijo parametrov kot tudi optimizacijskega gradientnega algoritma z aproksimacijsko metodo. Na osnovi opravljenih raziskav na področju nadaljnje obdelave produktov procesa anaerobne razgradnje pa lahko zaključimo, da z ustrezno kombinacijo tehnologije anaerobne razgradnje, tehnologije zajemanja, skladiščenja in uporabe CO2 ter nanotehnologije lahko prispevamo k zmanjšanju onesnaževanja okolja.
Keywords: anaerobna razgradnja, fizikalno-matematični model, gradientni optimizacijski algoritem, kalibracija modelnih parametrov, oskrbovalno omrežje CO2, nanotehnologija
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 1200; Downloads: 924
.pdf Full text (39,79 MB)

4.
Določitev vsebnosti legirnih elementov v železovih zlitinah : diplomsko delovisokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Monika Uremović, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Železove zlitine so zaradi visoke uporabnosti prevladujoč proizvodni izdelek po vsem svetu, saj jih najdemo v vseh gospodarskih panogah. Danes je zavedanje o njihovih prednostih uporabe ter trajnosti razširila rabo, nekoč pa so njihovo uporabo omejevali začetni stroški. Le te lahko delno znižamo tako, da s pomočjo masnih bilanc izračunamo količino dodanega elementa, da dobimo zlitino zahtevane sestave. S tem je potrebno izvesti manj laboratorijskih analiz, tako pa prihranimo čas in stroške. Ponavljajoče izračune lahko izvajamo s programom Excel in programskim okoljem Force, ki uporablja programski jezik Fortran. Namen diplomske naloge je opredelitev masnih bilanc z matematičnim modelom za izračun določenih dodanih elementov v ogljikova in legirna jekla z uporabo računalniških programov. Pri tem predpostavljamo, da je izračun vnosa dodanih elementov v železovo zlitino zahtevane sestave s pomočjo masne enačbe natančen, saj le tako omogočimo cenejšo in natančnejšo izvedbo.
Keywords: železove zlitine, legirni elementi, masne bilance, matematični model, ogljikova jekla
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 759; Downloads: 42
.pdf Full text (2,28 MB)

5.
Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Eva Rozman, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Keywords: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 1291; Downloads: 55
.pdf Full text (2,17 MB)

6.
Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Žan Turk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Keywords: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 1333; Downloads: 105
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
Novi nanomateriali za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin
Tina Kegl, 2018, master's thesis

Abstract: Zaradi naraščajočega povpraševanja po redkozemeljskih elementih je celoten svet vedno bolj odvisen od Kitajske, kjer so rezerve teh elementov največje. Za zmanjšanje te odvisnosti se uporabljajo različni načini recikliranja redkozemeljskih elementov. Med temi načini je za pridobivanje redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin z nizko koncentracijo le teh primerna tudi adsorpcija, ki velja za najučinkovitejšo ter energetsko in ekonomsko ustrezno metodo. Magistrsko delo zajema temeljit pregled dosedanjih raziskav na področju nanomaterialov kot adsorbentov za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin. V okviru magistrskega dela so sintetizirani novi γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin. Novo sintetizirani nanodelci so analizirani glede na strukturo, termogravimetrijo, morfologijo, sestavo, površino in magnetne lastnosti z uporabo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, termogravimetrične analize, presevne elektronske mikroskopije, energijske disperzivne rentgenske spektroskopije, potenciometrične titracije, Brunauer, Emmett in Teller tehnike, dinamičnega sipanja svetlobe in magnetometrije z vibrirajočim vzorcem. Za določevanje adsorpcijskih karakteristik in desorpcije z možnostjo ponovne uporabe nanodelcev ter recikliranja redkozemeljskih elementov je uporabljena fluorescenčna spektroskopija. Dobljeni rezultati so analizirani in primerjani z rezultati iz razpoložljive literature. Maksimalna adsorpcijska kapaciteta γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelcev znaša 46,5 mg/g za Tb3+ in 23,2 mg/g za Dy3+ pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Adsorpcija Tb3+ in Dy3+ sledi kinetičnemu modelu psevdo drugega reda in ustreza Temkinovi adsorpcijski izotermi. Glede na analizo rezultatov karakterizacije in adsorpcije lahko zaključimo, da so novo sintetizirani γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci učinkovit adsorbent za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin.
Keywords: redkozemeljski elementi, nanodelci, sinteza, karakterizacija, adsorpcija
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 2634; Downloads: 1326
.pdf Full text (6,49 MB)

8.
MERJENJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH IN TRANSPORTNIH LASTNOSTI SISTEMA POLIMER/SCF
Tina Kegl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vedno večje zahteve po zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in povečanju kakovosti proizvodov vodijo do pospešenih raziskav na področju razvoja novih tehnologij. Med razmeroma nove tehnologije uvrščamo visokotlačne procese s superkritičnimi fluidi, ki veljajo za okolju prijazna, zelena topila. Diplomsko delo prikazuje študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti sistemov polimer/SCF z namenom procesiranja polimerov pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Preučevane lastnosti sistemov PEG 600/CO2 in Brij52/CO2 pri tlakih od 0 bar do 300 bar in temperaturah 333 K in 353 K so gostota, površinska napetost, topnost in difuzijski koeficient. Gostota sistema je določena z gostotomerom z nihajočo U-cevko in z magnetno suspenzijsko tehtnico. Površinska napetost je določena z metodo kapilarnega dviga. Magnetna suspenzijska tehtnica je bila uporabljena tudi za določanje difuzijskega koeficienta in topnosti superkritičnega CO2 v izbranih polimerih. Na osnovi analize eksperimentalno dobljenih fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti so določeni optimalni procesni parametri za procesiranje polimerov. Mikronizacija s superkritičnim CO2 polimera Brij52 in polimera Brij52 z zdravilno učinkovino esomeprazol je izvedena s PGSS-metodo, medtem ko je za pridobivanje polimerne pene iz Brij52 s superkritičnim CO2 uporabljena GF-metoda. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi analiza dobljenih vzorcev po procesiranju polimerov z okoljskim vrstičnim elektronskim mikroskopom. Rezultati kažejo, da večjo topnost CO2 v talini polimera, večji difuzijski koeficient in manjšo površinsko napetost zagotavlja sistem Brij52/CO2 za vse izbrane tlake in temperature. Tlak in temperatura v avtoklavu pri mikronizaciji polimera Brij52 in polimera Brij52 z esomeprazolom ter tvorbi pene iz polimera Brij52 znašata 333 K in 150 bar. Po primerjavi dobljenih rezultatov sistema PEG 600/CO2 z razpoložljivimi rezultati iz literature ugotavljamo, da se vplivi posameznih preučevanih parametrov na fizikalno-kemijske in transportne lastnosti dobro ujemajo. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so meritve uspešno izvedene tudi za sistem Brij52/CO2, za katerega ni ustreznih rezultatov v razpoložljivi literaturi.
Keywords: procesiranje polimerov, superkritični fluid, gostota, površinska napetost, topnost, difuzijski koeficient
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2985; Downloads: 1299
.pdf Full text (3,51 MB)

9.
POGODBENO JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Tina Kegl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Javno — zasebno partnerstvo ni nova oblika sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, jo pa države zaradi proračunskih omejitev na novo odkrivajo in uvajajo. Javno—zasebno partnerstvo se je najprej začelo uveljavljati v Veliki Britaniji, nato so ji sledile še številne druge države. Slovenija ga je uvedla relativno pozno. Prednost tega je, da se je lahko učila že na izkušnjah drugih. Javno—zasebno partnerstvo je pri nas opredeljeno v Zakonu o javno— zasebnem partnerstvu in nima enotne definicije. Kot projekte javno-zasebnih partnerstev lahko okvalificiramo vse projekte, kjer javni in zasebni sektor sodelujeta pri zagotavljanju izvajanja javne službe ali vzpostavitve javne infrastrukture. Javno zasebno partnerstvo delimo na pogodbeno in statusno javno zasebno partnerstvo, pri čemer k prvemu prištevamo koncesijsko javno—zasebno partnerstvo in javnonaročniško javno zasebno partnerstvo. V Sloveniji je najpogostejša oblika izvajanja javno—zasebnega partnerstva koncesijska oblika pogodbenega javno—zasebnega partnerstva. O koncesiji govorimo takrat, ko država ali občina kot koncedent v javnem interesu podeli posamezniku ali pravni osebi (koncesionarju) neko izključno pravico, to razmerje pa koncedent in koncesionar uredita s posebno koncesijsko pogodbo. Pri koncesijski pogodbi gre za prepletanje upravnega in civilnega prava. Koncesijsko pogodbo štejemo med mešane upravne akte, saj ima deloma značilnosti akta oblasti, deloma pa značilnosti akta poslovanja, kar z drugimi besedami pomeni, da po eni strani gre za koncesijski akt, s katerim se podeli neka izključna pravica ter na ta način avtoritativno uredi določeno pravno razmerje, po drugi strani pa je koncesija tudi akt poslovanja, s katerim država, lokalne skupnosti, državni organi ali organ lokalne skupnosti nastopajo kot pravne osebe, razpolagajo ali upravljajo s svojim premoženjem ter prevzemajo pravice in obveznosti.
Keywords: Javna služba, javno – zasebno partnerstvo, javni sektor, zasebni sektor, koncesija, koncesijsko razmerje, koncesijska pogodba, koncesijski akt, koncesionar, koncedent, javni interes, tveganja, infrastruktura.
Published in DKUM: 28.09.2010; Views: 8871; Downloads: 1393
.pdf Full text (467,41 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica