1. Finančna upravičenost novogradnje hleva za krave molznice za lastno kmetijoBarbara Kegl, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena finančna analiza smotrnosti investicijskega projekta za lastno kmetijo. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Pri finančni oceni novogradnje hleva za krave molznice smo upoštevali dva različna scenarija. V prvem primeru je šlo za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z lastnimi sredstvi in v drugem primeru za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z vključenimi nepovratnimi sredstvi države. Za potrebe ocene finančne upravičenosti je bil v prvi fazi razvit tehnološko-simulacijski model prireje mleka za potrebe ocene ekonomike. Prireja mleka je na kmetiji namreč glavni vir dohodka. Na osnovi rezultatov tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje mleka ugotavljamo, da je ta na kmetiji ekonomsko upravičena, saj je lastna cena v našem primeru znašala 0,261 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,30. Ocena investicije s finančnega vidika je pokazala, da je investicija v novogradnjo hleva finančno upravičena le v primeru, da smo deležni 50 % nepovratnih sredstev države. Na tak način bi se nam investicija povrnila v 12 letih, saj je takrat ocenjena vrednost NSV prvič pozitivna.
Ključne besede: investicija, hlev, kalkulacija skupnih stroškov, cost benefit analiza
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
2. Soočanje staršev z oskrbo nedonošenčka v intenzivni enotiKristina Vrhovac, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Noben starš ni pripravljen na predčasen porod, zato jih lahko to pripelje do različnih življenjskih stisk. Predčasen porod in sama oskrba nedonošenčka močno vplivata na starše, na njihove občutke in obnašanje, zato je pomembno, da nedonošenčka in starše vedno obravnavamo skupaj in holistično.
Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah MEDLINE in CINAHL s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo uvozili v program Mendeley, izvedli pregled, analizo in sintezo literature ter jo predstavili v tabelah.
Rezultati: Starši se pri oskrbi nedonošenčka soočajo z različnimi negativnimi občutki, ki so odvisni od zdravstvenega stanja njihovega nedonošenčka. Najpogostejši občutki so stres, tesnobnost, depresija, nekontrolirana čustva, občutki nemoči, pasivnosti in izključenosti iz oskrbe, kar lahko posledično povzroči tudi posttravmatski sindrom. Zdravstveni delavci morajo znati oceniti potrebe staršev, jim biti v oporo in na voljo za njihova vprašanja.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci pri oskrbi nedonošenčka in njegovih staršev veliko vlogo. Nujno je potrebno vzpostaviti dobro komunikacijo in partnerski odnos, saj tako hkrati izboljšamo zadovoljstvo in dobro počutje staršev ter nedonošenčka. Starše je treba v oskrbo vključiti takoj, ko je to mogoče, z njimi izvajati različne intervencije za ohranjanje vezi z nedonošenčkom, pa tudi ukrepe, ki lahko zmanjšajo negativne občutke in njihove posledice. Zdravstveni delavci morajo biti dobro strokovno izobraženi, obvladati morajo različne tehnike komunikacije in opazovanja ter v oskrbo vključiti tudi druge potrebne strokovnjake.
Ključne besede: predčasen porod, predčasno rojen otrok, spoprijemanje, starši
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripiZala Žvikart, 2021, diplomsko delo Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi.
Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih.
Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi.
Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. Obravnava navidezno zdravih posameznikov v ambulanti družinske medicineNastja Robnik Slemnik, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni tim v ambulantah družinske medicine ima pri preventivi v zdravstvenem sistemu velik pomen. Prej ko bomo odkrili kronično nenalezljivo bolezen, prej bomo lahko pravilno ukrepali in s tem pripomogli h kakovostnejšemu načinu življenja naših ljudi. Namen raziskave temelji na spremljanju lastnega zdravja pri posameznikih, ki se niso zavedali, da že imajo eno izmed kronično nenalezljivih bolezni. Zanimalo nas je, pri kateri starosti posameznika se najpogosteje odkrijejo bolezni ter pripravljenost posameznikov k sodelovanju za izboljšanje lastnega zdravja in opustitev slabih življenjskih navad.
Raziskovalna metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo 100 anket, ki smo jih s pomočjo programa Excel obdelali z opisno statistiko in jih pisno ter grafično predstavili.
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da lahko prav v vsakem starostnem obdobju zbolimo za kronično nenalezljivo boleznijo, da pogosto zbolevajo ljudje že od 40. leta starosti naprej. Odkrili smo tudi, da posameznikova opažanja in spremljanja zdravja doma lahko primerjamo s končnimi diagnozami v ambulantah družinske medicine. Posamezniki se delno zavedajo svojega zdravja, vendar po ugotovitvah mladi od 30. leta dalje površno spremljajo svoje zdravje in se ne zavedajo posledic v starejšem obdobju.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se posamezniki zavedajo svojega zdravja in da začnejo živeti zdravo že v mladih letih, saj bodo le tako podaljšali kakovost svojega življenja v zrelih letih.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kronično nenalezljive bolezni, preventiva
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 25
Celotno besedilo (646,59 KB) |
5. Zdravstvena obravnava nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v času COVID-19 epidemijeAnja Golob, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki se je pri nas in po svetu razširila ter povzročila globalno pandemijo, katera predstavlja tveganje za vso prebivalstvo, vključno z nosečnicami. Naš namen je bil raziskati zdravstveno obravnavo nosečnic v primarnem zdravstvenem varstvu v prvem valu pandemije COVID-19 pri nas in po svetu.
Metodologija: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, ScienceDirect, Wiley Online Library in SAGE Journals, glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Pri tem smo upoštevali smernice in prikazali potek iskanja virov s PRISMA diagramom. Rezultate smo predstavili opisno.
Rezultati: V analizo in pregled smo vključili 26 člankov. Ugotovili smo, da so nosečnice v času pandemije COVID-19 bile zaskrbljene in prestrašene, saj niso vedele, kako lahko okužba SARS-CoV-2 vpliva nanje, na njihove še nerojene otroke, na zdravstveno obravnavo v primarnem zdravstvenem varstvu, na njihovo vsakdanje in psihično življenje, glede na spreminjanje ukrepov in nasvetov. Avtorji poudarjajo upoštevanje preventivnih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe z COVID-19 .
Razprava in sklep: Pregled literature na temo nosečnost v času pandemije COVID-19 prikazuje strah, stres in anksioznost ter preusmeritev nekaterih nosečniških pregledov na telemedicino. Na žalost tudi nosečnice in novorojenčki okužbi SARS-CoV-2 niso mogli ubežati. Vertikalen prenos okužbe je sicer že bil potrjen, vendar je možnost dokaza še vedno negotova in zahteva nadaljnje študije. Okužba s COVID-19 zaradi njene novosti še vedno predstavlja ogromen vprašaj, zato bodo v prihodnje potrebne nove raziskave.
Ključne besede: SARS-CoV-2, koronavirus, nosečnost, primarna zdravstvena raven
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,01 MB) |
6. Osveščenost študentov zdravstvene nege o celiakiji in dermatitisu herpetiformisPia Godec, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V zaključnem delu smo opisali celiakijo in herpetiformni dermatitis, diagnosticiranje in zdravljenje le-teh. Predstavili smo, kako pomembna je vloga medicinske sestre znotraj procesa zdravljenja. Opredelili smo pomembnost brezglutenske diete v skrbi za kakovostno življenje ljudi s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o sami osveščenosti študentov zdravstvene nege o celiakiji in herpetiformnem dermatitisu.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da študentje zdravstvene nege niso zadovoljivo osveščeni. Na nekatera vprašanja so morda odgovorili zadovoljivo, na večino pa ne. Slabše so osveščeni na področju samih strokovnih definicij, kaj pravzaprav celiakija oziroma herpetiformni dermatitis sta, saj je 49 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo napačno. Le 13 % je pravilno odgovorilo na vprašanje o sami razširjenosti obeh bolezni.
Razprava in sklep: Vloga medicinske sestre je pomembna pri obravnavi pacientov s celiakijo in herpetiformnim dermatitisom, zato je tudi pomembna osveščenost študentov zdravstvene nege na področju obravnave le-teh. Ključnega pomena je znanje zdravstvenih delavcev, ki so vsak dan v stiku s pacienti, saj so le-ti v prvi vrsti tisti, ki prepoznajo simptome celiakije in ki morajo to bolezen dobro poznati, da ne pride do kontaminacije z glutenom.
Ključne besede: celiakija, dermatitis herpetiformis, medicinska sestra, pacient, brezglutenska dieta
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 87; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostnikuSara Kunčnik, 2020, diplomsko delo Opis: Povzetek
Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc.
Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Ključne besede: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 143; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Zadovoljstvo žensk s kakovostjo zdravstvene obravnave na primarni ravniTjaša Pšeid, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena obravnava žensk na primarni ravni zahteva veliko veščin medicinske sestre in zdravnika. Še posebej so pomembne komunikacijske veščine, verbalne in neverbalne, s katerimi dosežemo zadovoljstvo pacientk pri zdravstveni obravnavi. Medicinska sestra lahko s svojo profesionalnostjo in individualnim ter celostnim pristopom pripomore h kakovostnejši obravnavi ter večjemu zadovoljstvu pacientk.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z metodo anketiranja. Anketa je vsebovala 22 vprašanj. Sodelovalo je 81 pacientk, ki so bile obravnavane v dispanzerju za ženske v okviru javne mreže ali zasebnih ginekoloških ambulant. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne in grafične statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je višje zadovoljstvo pacientk, ki obiskujejo zasebne ginekološke ambulante. Pacientke zasebnih ginekoloških ambulant so prav tako bolj zadovoljne s kakovostjo zdravstvene obravnave s strani medicinskih sester. Zaradi dolgih čakalnih dob v izbrani ambulanti je bistven del žensk pripravljenih zamenjati dispanzer v okviru javne mreže ali zasebno ginekološko ambulanto.
Diskusija in zaključek: Zadovoljstvo pacientov nam predstavlja ključen pomen pri dopolnjevanju in izboljšanju zdravstvene obravnave na primarni ravni. Komunikacija in medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti profesionalni, da lahko zagotovimo čim višjo kakovost in posledično lahko pričakujemo visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo, dispanzer za ženske, kakovost, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,12 MB) |
9. Osveščenost dijakinj o samopregledovanju dojkTina Kavkler, 2020, diplomsko delo Opis: Samopregledovanje dojk je aktivnost, ki bi jo dijakinje morale izvajati redno od zgodnje mladosti naprej, saj se le tako lahko hitro prepoznajo morebitne spremembe, ki vodijo v bolezen. Pomembno je, da si dijakinje v zvezi s tem pridobijo ustrezno znanje, informacije, spretnosti in da se zavedajo pomena samopregledovanja dojk.
Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s
pomočjo spletne ankete. Raziskovalni vzorec je zajemal 75 naključno izbranih dijakinj
različnih srednjih šol po Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili metode opisne in sklepne statistike ter rezultate prikazali v obliki tabel in grafov.
Ugotovili smo, da je osveščenost dijakinj o samopregledovanju dojk slabo,
prav tako tudi njegovo izvajanje. Dijakinje so enotnega mnenja, da bi se jih moralo
bolje informirati, kot se jih sedaj. Največ dijakinj je sicer informacije pridobilo s strani
zdravstvenih delavcev.
Znanje dijakinj o samopregledovanju dojk ni zadovoljivo. Zdravstveni delavci bi morali opraviti več aktivnosti, da bi se povečala osveščenost, ki
bi pripomogla tudi k večjemu izvajanju samopregleda. K temu je dijakinje potrebno motivirati.
Ključne besede: Samopregled, sistematski pregled, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja dijakinj.
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 316; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1018,12 KB) |
10. Pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolniku s spastično tetraparezoSabina Repec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili pomen čiščenja dihalnih poti – kot pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolnikih s spastično tetraparezo. Osredotočili smo se na toaleto dihalnih poti s pomočjo aspiracije, z izvajanjem ustne higiene pri bolniku, masažo, respiratorno fizioterapijo, spreminjanjem lege bolnika in farmakološkim zdravljenjem. Namen diplomskega dela je opisati pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolnikih s spastično tetraparezo.
Metode: uporabljena je kvalitativna metoda – izvedli smo študijo primera. S starši pacienta s spastično tetraparezo, smo v domačem okolju izvedli intervju. Podatke smo opisno predstavili.
Rezultati: Ugotovili smo, da respiratorno zdravje vpliva na kakovost posameznikovega življenja ter se kaže kot problematika v mnogih življenjskih aktivnostih (dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, razvedrilo ter bolečina).
Razprava in sklep: Čiščenje dihalnih poti pomembno vpliva na respiratorno zdravje bolnikov s spastično tetraparezo, saj imajo le-ti, v primerjavi z zdravo populacijo, zmanjšano sposobnost samostojnega izkašljevanja in slabši imunski sistem. S pravočasnimi in ustreznimi ukrepi lahko pripomoremo k izboljšanju respiratornega in posledično celostnega zdravja bolnika. S tem njemu ter družini omogočimo boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: spastična tetrapareza, respiratorno zdravje, aspiracija, tehnike toalete dihalnih poti
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 78
Celotno besedilo (357,26 KB) |
