| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih mer
Polonca Lampret, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika. V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM. V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih. V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Keywords: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 288; Downloads: 23
.pdf Full text (2,74 MB)

2.
International transmission of conventional and unconventional monetary policy and financial stress shocks from the euro area to Russia
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Sergey Merzlyakov, Sergey E. Pekarski, Dejan Romih, 2022, original scientific article

Abstract: This paper studies the international transmission of the euro area´s monetary policy and financial stress to Russia. The results show that financial stress in the euro area damages Russian economic activity and stock prices, but not its trade balance. The contractionary euro area monetary policy shock decreases Russian GDP, leads to real appreciation of the euro against the Russian rouble, damages Russian stock prices, but does not significantly affect the trade balance between countries. We also found that the Central Bank of the Russian Federation adjusts to monetary policy shocks in the euro area.
Keywords: conventional monetary policy, unconventional monetary policy, financial stress, Russia, international transmission
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 246; Downloads: 19
.pdf Full text (1,85 MB)
This document has many files! More...

3.
Spillover effects of economic policy uncertainty on adult and youth unemployment
Silvo Dajčman, Alenka Kavkler, Natalia Levenko, Dejan Romih, 2023, original scientific article

Abstract: The paper studies the effects of foreign (the US, the UK and the Chinese) and domestic economic policy uncertainty (EPU) shocks on unemployment in Germany, France, Italy and Spain. The analysis is run separately for the rates of adult and youth unemployment. Impulse responses derived from vector autoregressive models show that the magnitudes of the responses of the adult and youth segments of the labour market are quite different. Following an uncertainty shock, the youth unemployment rate increases significantly more than the adult unemployment rate. This is the case for France, Italy and Spain. The German labour market seems to be resistant to foreign (except Chinese) and domestic EPU shocks, while the remaining labour markets, foremost the Spanish and Italian ones, are susceptible to uncertainty shocks, especially to the US EPU shocks.
Keywords: economic policy uncertainty, youth unemployment, adult unemployment, spillover effects, impulse responses
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 218; Downloads: 11
.pdf Full text (3,89 MB)
This document has many files! More...

4.
Estimation of government spending multiplier in EU economies
Marko Senekovič, Alenka Kavkler, Jani Bekő, 2019, original scientific article

Published in DKUM: 29.08.2023; Views: 152; Downloads: 19
.pdf Full text (782,58 KB)
This document has many files! More...

5.
Vpliv sistemskega finančnega stresa v evrskem območju na dvostranski izvoz blaga
Dejan Romih, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Pregled literature kaže, da sistemski finančni stres v evrskem območju in njegove posledice še niso popolnoma raziskani. Dosedanje raziskave kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na ekonomsko aktivnost. V tej doktorski disertaciji raziskujemo, ali in kako sistemski finančni stres v evrskem območju vpliva na dvostranski izvoz blaga, pri čemer uporabljamo statične panelne gravitacijske modele mednarodne trgovine z blagom, katerih parametre ocenjujemo po metodah OLS, GPML in PPML, ki jih priporočajo strokovnjaki s področja ekonometrije. Sistemski finančni stres v evrskem območju merimo s »starim« in »novim« CISS-om za evrsko območje ter VSTOXX-om, ki jih uporabljajo tudi drugi raziskovalci na področju ekonomije. Pri raziskovanju uporabljamo nominalne in realne podatke za Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hongkong, Indijo, Irsko, Islandijo, Italijo, Izrael, Japonsko, Južno Afriko, Južno Korejo, Kanado, Kitajsko, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Mehiko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Novo Zelandijo, Portugalsko, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Združeno kraljestvo od leta 2000 do 2014. Na osnovi pregleda literature s področja raziskovanja smo se odločili, da bomo upoštevali rezultate, ki temeljijo na nominalnih podatkih, kot priporočajo strokovnjaki s področja mednarodne ekonomije. Ti rezultati kažejo, da sistemski finančni stres v evrskem območju negativno vpliva na dvostranski izvoz blaga, kar je v skladu z našimi pričakovanji. To velja tudi, če iz vzorca izključimo tretje države. Finančna kriza leta 2008 je pokazala, da motnje v delovanju finančnega sistema negativno vplivajo na dvostransko trgovanje z blagom in njegovo financiranje, kar je povzročilo med ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike potrebo po opazovanju in spremljanju sistemskega finančnega stresa. S to doktorsko disertacijo zapolnjujemo vrzel v literaturi o sistemskem finančnem stresu v evrskem območju in njegovih posledicah, kar bo olajšalo sprejemanje ekonomskih in ekonomskopolitičnih ukrepov za blaženje posledic sistemskega finančnega stresa v evrskem območju. Rezultati raziskovanja kažejo, da je sistemski finančni stres v evrskem območju dejavnik dvostranske trgovine z blagom, kar bo prispevalo k nadaljnjemu razvoju mednarodne ekonomije.
Keywords: evrsko območje, gravitacijski model mednarodne trgovine, sistemski finančni stres
Published in DKUM: 17.05.2023; Views: 429; Downloads: 96
.pdf Full text (13,74 MB)

6.
Analiza plač v Sloveniji glede na demografske dejavnike
Nastja Pečnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Skozi diplomsko delo smo se posvetili analiziranju plač glede na izbrane demografske dejavnike, in sicer spol, starost in izobrazbo. Najprej smo skozi teorijo povzeli pojme, ki so vezani na plačo, nato pa smo na kratko preučili še vsak izbran demografski dejavnik. V empiričnem delu smo se osredotočili na primerjavo plačnih razlik, ki se dogajajo glede na izbrane demografske dejavnike. Tako smo ugotovili, da se v Sloveniji še vedno dogajajo plačne razlike med spoloma, saj imajo moški višje povprečne mesečne bruto plače kot ženske. Analiza plač glede na starostne skupine je pokazala, da starejši kot so zaposleni, višje povprečne mesečne bruto plače imajo, torej imajo tisti od 15 do 24 let glede na Statistični urad Republike Slovenije najnižje plače, starejši od 65 let pa najvišje. Višjo kot imajo zaposleni stopnjo izobrazbe, višja je tudi povprečna mesečna plača. Tako imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo in manj najnižje plače, tisti z višješolsko in visokošolsko izobrazbo pa imajo glede na Statistični urad Republike Slovenije najvišjo povprečno mesečno bruto plačo. S pomočjo ustreznih statističnih testov smo ugotovili, da so razlike v povprečnih mesečnih bruto plačah v Sloveniji statistično značilne glede na vse tri obravnavane demografske dejavnike.
Keywords: plača, demografski dejavniki, spol, starost, izobrazba
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 727; Downloads: 76
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Primerjalna analiza stanovanjskih kreditov bank v Sloveniji
Tanja Kouter, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Zgodi se, da sami nimamo dovolj lastnih sredstev za gradnjo hiše ali nakup stanovanja, zato se moramo odločiti za najem kredita pri banki. Ko želimo vzeti kredit, ni vedno vse preprosto, treba je dosegati standarde, da ga lahko sploh dobimo. Potem je tukaj še obvezna dokumentacija, ki jo je treba izpolniti, ter stroški, ki jih moramo plačati. Namen diplomske naloge je analiza stanovanjskih kreditov v Sloveniji. Diplomska naloga je sestavljena iz petih delov. V prvem delu smo se osredotočili na pomen kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca, kreditno pogodbo, obvezno dokumentacijo in stroške, ki se pri najetju kredita pojavijo. Naslednje poglavje se navezuje na opis oblik zavarovanj, s katerimi lahko zavarujemo kredite. Veliko ljudi zavaruje stanovanjski kredit z zastavo nepremičnine. Potrebno je tudi zavarovanje kredita v primeru, da med odplačevanjem naletimo na kakršnekoli težave (npr. izguba službe, bolezen). V četrtem delu je opisan in prikazan postopek informativnega izračuna kredita, ki si ga lahko kadarkoli izračunamo sami na spletnih straneh bank. V zadnjem delu diplomske naloge smo primerjali stanovanjske kredite desetih slovenskih bank. Analiza je bila izvedena s podatki spletne strani posamezne banke. Upoštevali smo podatke za 25- in 30-letno dobo odplačevanja z zneskom za 200.000,00 EUR, spremenljivo obrestno mero (3 ali 6-mesečni EURIBOR + fiksni pribitek) in zavarovanje kredita s hipoteko. Z diplomsko nalogo smo ugotovili, da se banke med seboj razlikujejo ter imajo različne kriterije, ki jih upoštevajo pri odobritvi kredita. Primerjalna analiza je razkrila, katera banka ima najugodnejši kredit za upoštevane podatke. Glavni kriterij za najugodnejšo banko je bila efektivna obrestna mera, torej smo gledali, katera banka ima najnižjo EOM. Osredotočili smo se tudi na kreditno pogodbo in opazili, da veliki del kreditne pogodbe temelji na Zakonu o potrošniških kreditih.
Keywords: kredit, stanovanjski kredit, primerjalna analiza stanovanjskih kreditov
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 922; Downloads: 173
.pdf Full text (717,36 KB)

8.
Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državah
Brina Kos, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Keywords: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1032; Downloads: 94
.pdf Full text (1,08 MB)

9.
Pravo in ekonomija : Digitalno gospodarstvo
2020

Abstract: Publikacija je interdisciplinarna in se povezuje s sodobnimi vidiki digitalizacije. Zajema različne vsebine, katerih skupna nit je digitalizacija: problematiko izpostavljenosti Republike Slovenije procesu digitalizacije in avtomatizacije na splošno; digitalno oglaševanje in njegov vpliv na dentalni medicinski turizem; digivino kot digitalna strategija za uspešnejšo prodajo vina; problematiko pravnih učinkov pravila obveznosti prenosa na način uveljavljanja pravice kabelske retransmisije pri razširjanju RTV programov posebnega pomena; uporabo znamk v spletnem referenciranju (AdWords); tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in njen vpliv na sklepanje pametnih pogodb; mikrotransakcije kot oblike iger na srečo, vprašanje odgovornosti za ravnanja, ki jih povzroča sistem umetne inteligence; sprememba odvetniške prakse zaradi uporabe naprednih tehnologij; in vpliv gospodarskopolitične negotovosti in sistemskega stresa v ZDA na vrednost delnice Amazona. Publikacija odgovarja na številna pravna, ekonomska in druga vprašanja v zvezi z digitalizacijo in uporabo naprednih tehnologij na področjih, ki so predmet vsebinske obravnave.
Keywords: digitalizacija, pravo, gospodarstvo, robotizacija, umetna inteligenca, kabelska retransmisija, sistemski stres, sistemska nestabilnost, digivino, oglaševanje, spletno referenciranje, mikrotransakcija, igra na srečo, blockchain
Published in DKUM: 17.09.2020; Views: 730; Downloads: 62
URL Link to file

10.
Tehnična analiza delnic
Iztok Zgaga, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali tehnično analizo. Glavni namen je ugotoviti, ali je donosnost v povprečju višja, če aktivno trgujemo z uporabo tehničnih indikatorjev v primerjavi s strategijo buy and hold. V magistrskem delu se bomo omejili predvsem na zelo razvite finančne instrumente s tako imenovanih razvitih kapitalskih trgov, ki imajo visoko likvidnost, kot so delnice Apple Inc., Amazon.com, General Motors Company, Bayerische Motoren Werke Aktiengesellschaft in Allianz SE. Časovno obdobje od leta 2010 do 2018 bo relativen pokazatelj smiselnosti uporabe instrumentov tehnične analize. Omejili se bomo na uporabo treh indikatorjev tehnične analize, in sicer: RSI, MACD, stohastični oscilator. Portfelj trgovanja bo omejen na 10.000 EUR oz. 10.000 USD. Po opisu tehnične analize smo naredili še izračune, in sicer smo za vsako delnico izračunali vsak indikator in jih primerjali med seboj. Primerjali smo jih tudi s strategijo buy and hold. Pri rezultatih modela smo ovrgli hipotezo H1, saj je strategija buy and hold bila v povprečju donosnejša od katerega koli preučevanega indikatorja. Strategija buy and hold je bila najdonosnejša in zato modra odločitev. MACD in RSI sta bila dokaj dobra pokazatelja. Če bi upoštevali vse teoretično znanje, predvsem trende in vzorce, bi s tema dvema indikatorjema lahko zaslužili več. Najslabši indikator pa je stohastični, saj nam je vedno prinesel izgubo. Glavni razlog so provizije, saj se je s tem indikatorjem največ trgovalo in so zato bile provizije zelo velike.
Keywords: vrzeli, podpora, odpor, vzorci grafikonov, RSI, MACD, stohastični oscilator.
Published in DKUM: 23.01.2020; Views: 1630; Downloads: 338
.pdf Full text (5,46 MB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica