| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava abobotulin toksina A in incobotulin toksina A pri zdravljenju prekomerno aktivnega sečnega mehurja in vloga živčnega rastnega faktorja kot napovednega dejavnika uspešnosti zdravljenja
Niko Kavčič, 2025, doktorska disertacija

Opis: NAMEN Preučiti učinkovitost in varnost zdravljenja z injekcijami abobotulintoksinA in incobotulintoksinA pri bolnicah s prekomerno aktivnim sečnim mehurjem in urgentno urinsko inkontinenco ter določiti učinek lokalnega anestetika na jakost bolečine med posegom in vlogo živčnega rastnega faktorja v urinu. METODE Bolnice smo randomizirali v skupino, ki je prejela 300 enot abobotulintoksinA, oziroma 100 enot incobotulintoksinA, ter v skupino, ki je prejela lokalni anestetik oziroma placebo. Spremljali smo jakost bolečine med posegom, število epizod urinske inkontinence, frekvence, nokturije ter rezultate vprašalnikov »Urogenital Distress Inventory score« (UDI-6), »Incontinence Impact Questionnaire« (IIQ-7), in »Incontinence Quality of Life questionnaire« (I-QOL) in izmerili koncentracijo živčnega rastnega faktorja v urinu. REZULTATI Analizirali smo 54 bolnic s povprečno starostjo 66±13 (SD) let. Pri celokupnih rezultatih vprašalnikov, zadovoljstvu z zdravljenjem, izraženosti simptomov in jakosti bolečine statistično značilnih razlik med skupinami nismo ugotovili. Pri petih bolnicah je po posegu prišlo do retence urina. Pogostnost okužb sečil se med skupinami ni signifikantno razlikovala. Vrednosti koncentracije živčnega rastnega faktorja v urinu večinoma niso bile merljive. ZAKLJUČEK Rezultati zdravljenja z injiciranjem abobotulintoksinA oziroma incobotulintoksinA se glede učinkovitosti, zadovoljstva in pogostnosti zapletov med skupinama niso značilno razlikovali. Lokalni anestetik pred posegom ni imel vpliva na jakost bolečine.
Ključne besede: abobotulintoksinA, incobotulintoksinA, lokalni anestetik, prekomerno aktivni sečni mehur, živčni rastni faktor
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

2.
Poznavanje multiple skleroze med laično populacijo
Mia Markuž, 2024, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema, ki lahko povzroči invalidnost. Kljub napredku v zdravljenju in ozaveščanju o bolezni strokovna javnost ugotavlja, da znanje o MS med laično populacijo ni zadostno. Raziskava je vključila 105 anketirancev. Anketiranci so izpolnili vprašalnik s 25 vprašanji o poznavanju MS. V vprašalniku se je ocenjevalo njihovo znanje o bolezni, simptomih, vzrokih, diagnostiki in zdravljenju. Rezultati so pokazali, da so anketiranci dosegli zadovoljivo znanje o MS, saj je večina pridobila med 50 % in 70 % možnih točk. Boljše rezultate so dosegli starejši anketiranci in tisti s srednješolsko izobrazbo. Več težav so imeli pri vprašanjih o delovanju človeškega telesa in diagnostičnih postopkih. Naša raziskava potrjuje, da ima laična populacija zadovoljivo, vendar ne celovito znanje o MS. Rezultati so višji v primerjavi z mednarodnimi študijami iz leta 2021, kar kaže na povečano ozaveščenost. Priporočamo nadaljnje raziskave o poznavanju MS med zdravstvenimi delavci in bolniki in večjo izpostavljenost podatkov o bolezni v medijih in zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: Multipla skleroza, laiki, ozaveščenost, raziskava
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici