| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na doveden dihalni volumen
Igor Karnjuš, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Za prilagodljive anestezijske dihalne sisteme je značilno, da se njihova dolžina lahko spreminja, vendar še ni povsem jasno, ali sprememba njihove dolžine vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov bolniku med mehansko ventilacijo. Zato je bil namen raziskave proučiti vpliv dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov na njihovo podajnost in s tem na natančnost dovajanja dihalnih volumnov med mehansko ventilacijo ter tako ugotoviti pomen načina umerjanja, ki jo anestezijska medicinska sestra opravlja v klinični praksi. Raziskovalna metodologija: S telefonsko poizvedbo je bil ugotovljen način umerjanja prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov v kliničnem okolju. Podajnost prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov smo analizirali s pomočjo leak/compliance testa (180 meritev) na dolžinah popolnoma skrčen, raztegnjen na polovico in popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem na treh anestezijskih aparatih. Pri ugotavljanju vpliva testne dožine in dolžine prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov med mehansko ventilacijo na dovedene dihalne volumne je bil anestezijski aparat povezan z mehanskim simulatorjem pljuč. Dihalne volumne smo merili na nivoju simulatorja mehanskih pljuč in na nivoju ekspiracijske zaklopke anestezijskega aparata. Izmerjene dihalne volumne smo primerjali z nastavljenimi volumni na anestezijskem aparatu (200 ml, 300 ml, 600 ml in 800 ml). Rezultati: V klinični praksi dolžina, na kateri so prilagodljivi anestezijski dihalni sistemi umerjeni, ni vedno enaka dolžini, s katero se bolnika med operativnim posegom predihuje. Podajnost prilagodljivega anestezijskega dihalnega sistema se spreminja z njegovo dolžino (p<0,05), le-ta pa vpliva na dihalne volumne, ki jih med mehansko ventilacijo anestezijski aparat dovaja do bolnika. Največja odstopanja med nastavljenimi dihalnimi volumni in izmerjenimi volumni na nivoju mehanskega simulatorja pljuč so bila, ko je bil anestezijski dihalni sistem umerjen na dolžini popolnoma skrčen, mehanska ventilacija pa izvajana z dolžino popolnoma raztegnjen anestezijski dihalni sistem, in sicer 14,08%. Zaključki: Sodobni anestezijski aparati, ki vsebujejo sistem kompenzacije podajnosti, dobro uravnavajo spremembo podajnosti prilagodljivih anestezijskih dihalnih sistemov, čeprav le-ta vpliva na natančnost dovajanja dihalnih volumnov. Na podlagi naših ugotovitev lahko zaključimo, da je potrebno, da anestezijske medicinske sestre prilagodljivi anestezijski dihalni sistem umerjajo na dolžini, kot bo uporabljena med operativnim posegom.
Keywords: prilagodljivi anestezijski dihalni sistem, kompenzacija podajnosti, anestezijska medicinska sestra
Published: 07.12.2010; Views: 2515; Downloads: 476 
(1 vote)
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Pomen vodene razprave v simulacijah visoke stopnje posnemanja resničnosti
Igor Karnjuš, Miljenko Križmarić, Damjan Zazula, 2014, review article

Abstract: Vodena razprava (angl. debriefing) je najpomembnejši del učenja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, v kateri mentor pozove učeče se, da kritično ocenijo znanje in spretnosti, ki so jih pokazali med izvedbo scenarija. Kljub številnim raziskavam, ki proučujejo izobraževanje s simulacijami, je področje vodene razprave še razmeroma slabo opredeljeno. V prispevku so o sodobni literaturi povzete bistvene značilnosti vodene razprave, njene faze, tehnike in metode. Poudarjena je vloga mentorja, saj je učinkovitost vodene razrave v veliki meri odvisna ravno od njegove usposobljenosti. Podane so smernice, s katerimi mentor lahko oceni lastno uspešnost pri vodenju razprave. Prav tako je izpostavljen pomen pri kontinuiranem izobraževanju v kliničnem okolju, saj vodena razprava omogoča oceno uspešnosti izvedbe klinične obravnave in možnosti postavljanja novih strategij s ciljem doseči večjo usposobljenost zdravstvenega tima. Čeprav je vodena razprava temelj izobraževanja s simulacijami visoke stopnje posnemanja resničnosti, je tudi pomemben način učenja v kliničnem okolju. Mnogi vidiki vodene razprave so še vedno slabo raziskani, zato bo temu segmentu v prihodnosti potrebno nameniti večjo pozornost.
Keywords: vodena razprava, simulacije visoke stopnje posnemanja resničnosti, simulatorji bolnika, metode učenja, mentorji
Published: 10.05.2017; Views: 474; Downloads: 68
.pdf Full text (217,23 KB)
This document has many files! More...

3.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Keywords: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Published: 17.11.2017; Views: 850; Downloads: 153
.pdf Full text (5,08 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica