| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAGON SISTEMA OBRAČALNE MIZE NA OSNOVI KRMILNIKA SIEMENS
Timi Karner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev sistema SIEMENS Sinamics S120, njegovih komponent, sestavo le teh v delujočo celoto, zagon sistema in na koncu tudi programiranje. V diplomski nalogi so zbrana vsa potrebna navodila, da lahko nekdo, ki se še ni nikoli ukvarjal s sistemom SIEMENS Sinamics S120, prične upravljati s tem sistemom.
Ključne besede: Sistem SIEMENS Sinamics S120, povezava, zagon, programiranje
Objavljeno: 24.05.2013; Ogledov: 814; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Možnosti obdelave zobnikov v robotizirani celici z robotom ACMA XR701
Tomaž Grešak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana izdelava in uporaba različnih vrst zobnikov. Večji poudarek je na izdelavi beveloidnih zobnikov. Predstavljena je tudi uporaba beveloidnih zobnikov v industriji. Predstavljena je izvedba obdelave z robotom Acma XR701 v kombinaciji z dvema servo osema. V enem izmed poglavij je opisana sinhronizacija servo osi, ki sta pomemben gradnik celotnega sistema. Robot je uporabljen za manipulacijo obdelovalnega orodja. Največjo težavo sta predstavljali sinhronizacija obeh servo motorjev in postavitev celotnega sistema. Sistem je bilo potrebno razviti tudi iz vidika konstrukcije, kar je podrobneje predstavljeno v tem magistrskem delu.
Ključne besede: ACMA, beveloidni zobnik, servo motor
Objavljeno: 02.09.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
Krmiljenje procesa izdelave zobnikov
Timotej Mastnak, 2019, magistrsko delo

Opis: V tej magistrski nalogi se bomo lotili izdelave beveloidnih zobnikov z industrijskim robotom. Uporabili bomo tudi krmilno tehniko in servo pogone Siemens. Najprej je opisano teoretično ozadje izdelave zobnikov in zakaj je beveloidni zobnik poseben. Predstavljeni so industrijski roboti ter nekoliko natančneje robot ACMA XR701. Opisana je uporabljena krmilna oprema in servopogoni. Predstavljena je komunikacija Profinet. Na kratko je opisan potek izdelave programa za robota ACMA, podrobno je opisano programiranje PLK, servopogonov in upravljanje s sistemom prek zaslona. Predstavljen je postopek testiranja programa in nastavljanja parametrov, na koncu pa so predstavljeni še rezultati izdelave zobnikov.
Ključne besede: robot, ACMA, servopogoni, PLK, programiranje
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

4.
Regulacija temperature talilne šobe, krmiljenje koračnega motorja ter komunikacija med krmilnikom robota abb irb 1200 in ti tms320
Matija Ramšak, 2019, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno delo diplomske naloge je obsegalo izdelavo krmilnega sistema za 3D tiskalnik. Izdelali smo krmilno ploščo, s katero smo komunicirali z robotom ABB preko RS232 vodila, krmilili koračni motor in regulirali temperaturo talilne šobe. Komunikacija v času tiskanja mora biti zanesljiva, saj prekinitev komunikacije pomeni zaustavitev tiskanja. Prav tako mora biti pomik koračnega motorja natančen. Na kvaliteto končnega izdelka tudi pomembno vpliva pravilna temperatura filamenta, saj le ta ne sme biti previsoka ali prenizka.
Ključne besede: DSK TMS320, RS232, krmilnik motorja A4988, NTC Termistor
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

5.
ATIG varjenje nerjavnega jekla in določanje mehanskih lastnosti zvarnega spoja
Vid Videtič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bilo varjenje z ATIG postopkom in uporaba dveh različnih aktivatorskih praškov – zelenega in belega. Naloga je eksperimentalne narave, kjer nas je zanimalo, kateri izmed dveh praškov se bo bolje obnesel pri TIG varjenju pod različnimi varilnimi parametri. Eksperiment je bil izveden za vsak prašek posamezno, nato pa še v vlogi obeh praškov (Z + B) v razmerju 50 : 50. Zanimalo nas je tudi obnašanje materiala pri nateznem preizkusu, kjer smo naredili primerjavo med praškoma, njuno mešanico in TIG varjenjem. Rezultati so pokazali, da sta praška učinkovitejša, če nastopata kot mešanica, v razmerju 50 : 50. Dokazali smo tudi, da za dobre lastnosti vara, ne potrebujemo najvišjega varilnega toka ali največje varilne napetosti.
Ključne besede: TIG, varjenje, natezni preizkus, varjenje z robotom, varjenje pod praškom
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 359; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

6.
Vgradnja sekundarnega robota v robotsko celico
Aleks Javornik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena vgradnja sekundarnega robota v že obstoječo celico. Robotska celica se nahaja na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in vsebuje enega robota in eno obračalno mizo. Robotsko celico se uporablja v izobraževalne namene. Cilj diplomskega dela je izdelava pritrdilnega ogrodja, računalniško simuliranje delovnega prostora obeh robotov ter nato sama vgradnja robota KUKA KR 15 v realno robotsko celico.
Ključne besede: robotika, robotska celica, KUKA, ACMA
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 325; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja
Urban Remic, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja. Avtomatizacija naprav je dandanes v industriji nepogrešljiva zaradi nenehnega spreminjanja procesov. V diplomskem delu je avtomatizacija izvedena s pomočjo PLK Siemens S7‒1200. Predstavljeno je načrtovanje vezja za krmiljenje motorjev, namestitev komponent za avtomatizacijo na modul, postavitev krmilja in vhodno izhodnih enot v elektro omarico ter pisanje programa industrijskega krmilnika. Cilj naloge je bil izdelati modul, ki bo deloval zanesljivo, varno, bo hitro prilagodljiv različnim tipom valjčnih transporterjev in bo primeren industrijskemu okolju.
Ključne besede: tehniška logistika, preusmeritveni modul valjčnega transporterja, avtomatizacija in analiza delovanja, Siemens S7‒1200, Machines simulator
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 274; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

8.
Konstruiranje preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja
Rok Kotnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen preusmeritveni in dvižni modul valjčnega transporterja za usmerjanje zabojčkov na želeno pozicijo. Izdelave modula sem se lotil postopno. Pri zasnovi preusmeritvenega modula sem si pomagal z video posnetki obstoječih transportnih modulov na spletu. Nato je sledilo konstruiranje že obstoječega preusmeritvenega mehanizma, dvižnega mehanizma, valjčne proge in preračun elektromotorja, s katerim dvigamo preusmeritveni mehanizem. Pri izdelavi modula ni bilo težav, le nekaj manjših, ki sem jih s programom SolidWorks uspešno odpravil. Končni izdelek bo služil za transport zabojčkov v Laboratoriju za logistiko na Fakulteti za strojništvo v Mariboru.
Ključne besede: preusmeritveni mehanizem, dvižni mehanizem, valjčna proga, konstruiranje
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 242; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
Komunikacija rotacijske mize z industrijskim robotom kuka krc1
Matic Trčak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega preučevanje možnosti komunikacije med rotacijsko mizo in industrijskim robotom KUKA KRC 1. Podrobneje opisuje povezavo med krmilniki mize, robota KUKA in robota ACMA XR 701. Opisuje postopke in pristope k analizi in izvedbi ustrezne komunikacije za pretok potrebnih informacij med omenjenimi napravami.
Ključne besede: Industrijski robot, rotacijska miza, komunikacija, avtomatizacija
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 494; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

10.
Dinamični model pogonskega sklopa servo stiskalnice
Darko Lorbek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema izdelavo simulacijskega modela pogonskega sklopa 630 kN servo stiskalnice, simuliranje dinamične odzivnosti in glede na rezultate izbiro pogonskega sistema. S pomočjo modelirnika SolidWorks je bil izdelani 3D model elementov, ki je bil prenešen v MSC ADAMS, kjer je bila izvedena dinamična analiza odzivnosti sistema. Model v sistemu ADAMS je služil kot osnova za simulacijo regulacije servomotorja v programski opremi Matlab/Simulink. Rezultat simulacije in kosimulacije
Ključne besede: servo stiskalnica, servomotor, gonilo, vodenje, regulator, kosimulacija
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 204; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici