| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ekonomska analiza čebeljih pridelkov
Ines Kolarić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava zajema ekonomsko analizo osnovnih čebeljih pridelkov: med, cvetni prah, propolis in matični mleček. V ta namen je bil v prvi vrsti razvit simulacijski model z upoštevanimi ustreznimi tehnološkimi podatki za posamezni čebelji pridelek. Model, kot orodje za pomoč pri odločanju čebelarju, je namenjen oceni ekonomsko upravičene ali donosnejše: 1. grosistične prodaje pridelkov in 2. neposredne prodaje potrošnikom. Uporabljene metode v raziskavi so bile naslednje: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Rezultati analize so pokazali, da je prodaja osnovnih čebeljih pridelkov neposredno potrošnikom ekonomsko donosnejša od grosistične prodaje. V nadaljevanju rezultati kažejo, da je pridelava čebeljih pridelkov ekonomsko upravičena, saj je vrednost koeficienta ekonomičnosti pri vseh pridelkih (razen pri medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj) višja od vrednosti 1,00. Analiza je pokazala, da je z ekonomskega vidika najdonosnejša pridelava cvetnega prahu za neposredno obliko prodaje, saj so skupni prihodki cvetnega prahu dosegli vrednost 90.000,00 €, vrednost finančnega rezultata znaša 82.638,90 €, koeficient ekonomičnosti pa je dosegel vrednost 12,23. Na drugi strani je najmanj donosno za čebelarja pridelovanje medu pri predvidenem pridelku 10 kg/panj in za grosistično obliko prodaje, saj koeficient ekonomičnosti znaša le 0,74. Prav tako je analiza pokazala, da je skupno pokritje pri neposredni prodaji višje kot pri grosistični.
Keywords: čebelji pridelki/ simulacijski model/ kalkulacija/ grosistična prodaja / neposredna prodaja
Published: 12.10.2011; Views: 2257; Downloads: 351
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
LASTNOSTI NEKATERIH MEŠANIC ZA OKRASNO TRATO PO PRVEM LETU RASTI PO JESENSKI SETVI
Mitja Zorman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V eksaktnem poljskem mikroposkusu, izvedenem v Sloveniji (Biotehniška šola Rakičan), smo od septembra 2009 do oktobra 2010 proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za okrasno trato po prvem letu rasti po jesenski setvi. Mešanice smo posejali na parcele velikosti 10 m2 (250 kg semena ha-1) v štirih ponovitvah. Vsa obravnavanja smo pred setvijo pognojili s 50 kg N ha-1, 100 kg P2O5 ha-1 in 150 kg K2O ha-1. Setev smo opravili s sejalnico 24. septembra 2009. Med vegetacijo smo spremljali in vrednotili: datum vznika, prazna mesta v travni ruši, zapleveljenost, gostoto ruše, hitrost rasti, barvo posevka in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza dobljenih rezultatov je pokazala, da so se travne mešanice bolje izkazale v vseh proučevanih parametrih od trav sejanih v čisti setvi. Med travnimi mešanicami sta za okrasno trato najprimernejši mešanica 3 (trstikasta bilnica (Festuca arundinacea) – sorta `Arid 3` 50 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 25 % in sorta `Mondial` 25 %) in 4 (rdeča bilnica (Festuca rubra) – sorta `Gondolin` 40 %, trpežna ljuljka (Lolium perenne) – sorta `Panderosa` 20 % in sorta `Mondial` 20 %, travniška latovka (Poa pratensis) – sorta `Balin` 20 %).
Keywords: okrasne trate, travne mešanice, pridelek suhe snovi, zapleveljenost, barva travne ruše, gostota travne ruše
Published: 08.04.2013; Views: 1435; Downloads: 92
.pdf Full text (586,50 KB)

3.
Lastnosti nekaterih mešanic za okrasno trato po drugem letu rasti
Dominik Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Od maja do oktobra 2011 smo na območju severovzhodne Slovenije (Rakičan, 46°65'21'' s.g.š., 16°19'13'' v.g.d., 188 m n.v.) izvedli poljski poskus, kjer smo proučevali lastnosti treh trav in štirih travnih mešanic za oblikovanje srednje intenzivne okrasne trate po drugem letu rasti. Poskus je bil zasnovan septembra 2009 po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Velikost osnovne parcelice je znašala 10 m2. Za setev smo uporabili 250 kg semena na hektar. Obravnavanja smo gnojili z 200 kg N ha-1 (v sedmih dognojevanjih), 60 kg P2O5 ha-1 in 120 kg K2O ha-1. V poskusu smo ocenjevali in vrednotili barvo ruše, hitrost rasti, prazna mesta, gostoto ruše, zapleveljenost, odpornost ruše na sušo, odpornost ruše na bolezni, vpliv vremenskih razmer in pridelek suhe snovi posamezne mešanice. Analiza rezultatov poskusa je pokazala, da je travna mešanica 3, sestavljena iz trstikaste bilnice (Festuca arundinacea) – sorta 'Arid 3' (50 %), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.) – sorta 'Panderosa' (25 %) in sorte 'Mondial' (25 %), značilno izstopala v opazovanih parametrih od preostalih trav in travnih mešanic.
Keywords: okrasne trate, trave, travne mešanice, lastnosti trav za oblikovanje trat, rastne razmere
Published: 26.07.2013; Views: 1299; Downloads: 134
.pdf Full text (786,55 KB)

4.
5.
6.
Analiza potrebnega obsega prireje čebel za ustvarjanje ene polnovredne delovne moči
Valerija Habot, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo zajema analizo potrebnega obsega reje čebel za doseganje delovnega mesta. Simulacijska modelna kalkulacija je razvita za pridelavo medu; pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu in matičnega mlečka, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Metode, ki so bile uporabljene, so: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Modelna kalkulacija služi kot orodje za prikaz doseganja primerljive plače v Republiki Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je najboljša pridelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa pri pridelku 50 kg na panj, saj takrat dosežemo dohodek 22.976,47 EUR na leto pri 23 čebeljih družinah. Najmanj primerna pridelava pa je pri pridelku 20 kg na panj in prodaji veletrgovcu, saj pri tej pridelavi dosežemo dohodek 22.686,98 EUR na leto pri 470 čebeljih družinah.
Keywords: čebelarstv, delovno mesto, neposredna prodaja, grosistična prodaja, primerljiva plača
Published: 03.01.2019; Views: 381; Downloads: 42
.pdf Full text (1,32 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica