Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Bolnišnične okužbe, zlasti pa kasne, bolnišnične sepse pri novorojenčkih zelo male porodne teže predstavljajo pomemben delež obolevnosti in tudi umrljivosti. Namen raziskave iz naključno zbranega vzorca otrok je bil ugotoviti ali vpliva dajanje probiotikov Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5, ki so jih nednošenčki dobivali v odmerku 0,6x 107 števila enot, ki tvorijo kolonije (CFU) dvakrat dnevno z mlekom, na zmanjšanje števila bolnišničnih okužb in bolnišničnih seps ter na rast. V raziskavi smo polovici od 80 naključno zbranih otrok s porodno težo pod 1500 g z mlekom dajali probiotike Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5 v odmerku 0,6x 107 števila enot, ki tvorijo kolonije (CFU) dvakrat dnevno z mlekom, druga polovica probiotikov ni dobila. Primarni cilj opazovanja je bilo ševilo kasnih seps in drugih okužb, rast otrok in korigirana gestacijska starost ob odpustu. Kasne sepse smo definirali z upoštevanjem kombinacije anamnestičnih in kliničnih dejavnikov, kliničnih meril za sistemski vnetni odgovor značilen za sepso in pozitivne parne hemokulture ter izdelali merila za uvrstitev sepse v različne skupine (sepso s pozitivno hemokulturo in klinično sliko sistemskega vnetnega odgovora, klinično sepso in sumljivo sepso/okužbo). Rast telesne teže otrok smo spremljali s sledenjem dinamike na 1, 4, 8 in 12 tednov po sprejemu ter ob odpustu, oziroma, kar je bilo prej. Rast obsega glavice in telesne dolžine smo spremljali enkrat mesečno in ob odpustu. S primerjavo skupine otrok, ki je dobila probiotike in otrok, ki jih niso dobili, smo ugotovili statistično pomembno manj obolelih otrok s kasno sepso (sepsa s pozitivno hemokulturo in klinično sliko sistemskega vnetnega odgovora ter klinična sepsa). V skupini s probiotiki je obolelo 16 otrok (40%), v skupini brez njih pa 29 otrok (72,5%); p= 0,006. Število vseh kasnih septičnih epizod je bilo v skupini s probiotiki 30, kar je bilo statistično pomembno manj, kot v skupini brez njih, kjer jih je bilo 69; p = 0,003. Statistično pomembno manj otrok je prebolelo najmanj eno od bolnišničnih okužb, v skupini s probiotiki je obolelo 20 otrok (50%), v skupini brez njih pa 32 otrok (80%); p= 0,009. V skupini s probiotiki je bilo pomembno manjše število epizod vseh kasnih okužb (35 epizod), kot v skupini brez probiotikov (79 epizod); p = 0,002 Primerjava odpustne teže, dolžine in obsega glavice med skupinama ni pokazala statistično značilne razlike v rasti, s statistično značilno manjšo gestacijsko starostjo pa so bili odpuščeni otroci, ki so dobivali probiotike. V nobeni hemokulturi in v nobeni drugi kužnini ni bil osamljeni noben od dodajanih probiotikov. Otroci, ki so profilaktično dobivali probiotike Lactobacillus acidophylus, Enterococcus faecium in Bifidobacterium infantum v razmerju 1,5:1:1,5 v odmerku 1,2x 107 CFU od prvih obrokov mleka do odpusta so imeli manj bolnišničnih seps in ostalih okužb. Vpliva na rast pri uporabi probiotikov ni bilo, otroci s probiotiki so bili odpuščeni z manjšo gestacijsko starostjo. Neželenih učinkov zaradi uporabi probiotikov ni bilo.
Ključne besede: nedonšenček zelo male porodne teže, probiotiki, kasna sepsa, kasne okužbe
Objavljeno v DKUM: 10.02.2016; Ogledov: 2189; Prenosov: 283
Celotno besedilo (4,03 MB)

Opis: V diplomskem delu so opisane značilnosti prezgodaj rojenih otrok in nevarnosti, ki so jim nedonošenčki izpostavljeni. Predstavljeni so najpogostejši vzrok, ki privedejo do prezgodnjega poroda ter analiza rojstev nedonošenčkov in njihovo obravnava. Metodologija in metode. V diplomskem delu smo analizirali podatke o številu rojstev nedonošenčkov za obdobje osmih let (od 1997 do 2005). Analizirane podatke smo računalniško prikazali v obliki grafov s pomočjo programa Microsoft Word. Rezultati. Rezultati analize podatkov so pokazali, da se je število rojstev nedonošenčkov od leta 1997 do leta 2005 povečalo za 3,82 %. Sklep. Kljub številnim prizadevanjem na področju perinatologije ostaja rojstvo prezgodaj rojenih otrok oziroma rojstvo nedonošenčkov še vedno problem, ki je prisoten povsod po svetu, vendar v različnem obsegu. Rojstvo prezgodaj rojenih otrok predstavlja zdravstveni problem, saj na njegov nastanek in reševanje vpliva širše družbeno okolje z mnogimi dejavniki, zato je tudi način in uspeh pri reševanju tega problema v posameznih delih zelo različen. Z novimi spoznanji bodo prišli v poštev tudi drugačni načini odkrivanja in preprečevanja prezgodnjega poroda.
Ključne besede: Ključne besede: nedonošenček s povečanim tveganjem, vzroki za prezgodnje rojstvo nedonošenčkov, zdravstvena nega nedonošenčkov, komunikacija s starši prezgodaj rojenih otrok.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 3451; Prenosov: 861
Celotno besedilo (703,13 KB)