| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava pogojev reje piščancev brojlerjev v treh tehnološko različnih hlevih : magistrsko delo
Manja Kancler, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil primerjava treh tehnološko različnih hlevov piščancev brojlerjev s ciljem ugotoviti tehnološko najbolj primeren hlev za rejo. Z najmanjšo pojavnostjo FPD. Raziskavo smo izvajali na kmetiji Herzog v štirih ponovitvah. Spremljali smo notranjo, zunanjo temperaturo in temperaturo nastilja, notranjo in zunanjo relativno zračno vlago, amonijak, gretje, ventilacijo, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic. Parametre smo spremljali s pomočjo računalnikov v hlevih, amonijak smo merili z Dreager merilnikom, krmo, stanje nastilja in poškodbe nožnih blazinic smo ocenjevali vizualno po protokolu Welfare Quality Assessment protocol for poultry. Ugotovili smo, da je notranja vlaga v hlevu 1, ki je najstarejši, statistično značilno (P < 0,05) najnižja in je zato pogin in pojavnost FPD 3 statistično značilno (P < 0,05) najvišja, v hlevu 2 pa najnižja. Hlev 3 se statistično značilno (P > 0,05) ne razlikuje od ostalih hlevov. V koncentraciji amonijaka, dnevni stopnji pogina, kumulativnem dnevnem poginu, v notranji, zunanji temperaturi ter temperaturi nastilja, v telesni masi in porabi vode ni bilo statistično značilnih razlik (P > 0,05).
Ključne besede: piščanci, brojler, amonijak, reja, ventilacija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Testiranje e-gradiv pripravljenih v projektu Digitalizacije pinetuma Botaničnega vrta UM z dijaki Srednje lesarske šole Maribor
Manja Kancler, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je raziskati, ali e-gradiva o sklopu pinetum v Botaničnem vrtu UM, ki so nastala v okviru projekta ŠIPK, prispevajo k ravni znanja dijakov, ali je tovrstno učenje primerno in prijazno za uporabo ter ali so vsebine dovolj razumljive in zanimive. V raziskavo smo vključili dijake Srednje lesarske šole Maribor, smer gozdar in gozdarski tehnik. Znanje posameznih dijakov o iglavcih smo preverili pred in po prebiranju v projektu nastalih e-gradiv s kvizoma (kviz 1 in kviz 2), ki smo ju oblikovali v okolju Moodle. Dijaki, razdeljeni v dve skupini, so se z gradivi seznanili in kviz 2 reševali v učilnici (skupina 1) ali ob obisku pinetuma (skupina 2). Rezultati rešenih kvizov pred branjem e-gradiv so slabši (25,6 točk) od tistih, ki so bili rešeni po seznanitvi (29,5 točk), ne glede na to, kje (v predavalnici ali botaničnem vrtu) so gradiva prebirali. Delež prebranih gradiv (v povprečju 25–50 %) ne vpliva na uspešnost reševanja kviza 2. Kljub temu so dijaki všečnost poučevanja v naravi in uporabo IKT pri pouku na 7-stopenjski lestvici ocenili z oceno 5,3.
Ključne besede: metode učenja, učilnica v naravi, kombinirano učenje, pinetum, botanični vrt
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1155; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici