| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 77
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Posodabljanje prevodov: primerjava dveh prevodov romana Francisa Scotta Fitzgeralda The Great Gatsby v slovenščino (študija primera) : magistrsko delo
Valentina Tadina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju velja, da obstaja toliko različnih prevodov, kolikor je prevajalcev istega besedila. Na razlike v prevodih istih besedil vplivajo različni dejavniki, namen pričujoče magistrske naloge pa je predstaviti koncept podnaslavljanja literarnih prevodov. Do posodabljanja prevodov pogosto privede potreba ali želja po izpolnjevanju zahtev, ki jih obstoječi prevod ne izpolnjuje več ali jih ne izpolnjuje v celoti, razlog za to pa je običajno nenehno spreminjajoča se kultura. Na posodabljanje prevodov pa lahko vplivajo tudi prevajalske norme in strategije, vpliv političnega ozadja in standardizacija jezika. Na analiziranem gradivu iz romana The Great Gatsby avtorja Francisa Scotta Fitzgeralda ter dveh pripadajočih prevodov v slovenščino bomo ugotavljali, v kolikšni meri se starejši in novejši prevod razlikujeta. Predstavili bomo različne teorije in modele prevajalskih strategij, za analizo pa bomo uporabili model mikrostrategij po Anne Schjoldager. Preverili bomo, ali drži hipoteza o posodabljanju prevodov, ki trdi, da so v prvih prevodih pogosteje uporabljeni postopki podomačitve, s katerimi prevajalec poskuša prevod približati bralcem ciljnega besedila, v primerjavi z novejšimi prevodi, v katerih prevajalci izbirajo bolj potujitvene prevajalske strategije, s čimer želijo ohraniti tujost izvirnika. Na podlagi pridobljenih rezultatov bomo primerjali tudi stopnjo kreativnosti med prevodnimi rešitvami v starejšem in novejšem prevodu.
Ključne besede: literarno prevajanje, posodabljanje prevodov, prevajalske strategije, mikrostrategije, posredni prevod, neposredni prevod
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
Prevajanje koronaizrazja v slovenskih tiskanih revijah in izdelava trojezičnega glosarja
Polonca Potisk, 2021, magistrsko delo

Opis: Koronapandemija je spodbudila številne spremembe po vsem svetu in s tem tudi vpeljala novo terminologijo. Nastale so nove besede, že uveljavljene besede so dobile novi ali dodaten pomen in številne besede strokovnega izrazja so prešle v splošno izrazje. Magistrsko delo obravnava in analizira prevajanje izrazov, ki so povezani z novim koronavirusom in covid-19, na kratko koronaizrazje, v slovenskih tiskanih revijah Mladina in Global, kjer lahko zasledimo prevode aktualnih strokovnih člankov priznanih svetovnih revij in časopisov, kot Der Spiegel, The Guardian in The New York Times ter s tem nove ali spremenjene izraze. Namen raziskovalnega dela je ugotoviti, če so bili izbrani članki ustrezno prevedeni, katere prevajalske strategije so bile uporabljene in na osnovi raziskovalnega korpusa izdelati trojezični glosar koronaizrazja z iztočnicami v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. V teoretičnem delu so predstavljene zvrsti slovenskega jezika po Toporišiču (2004), nemške po Löfflerju (1995) in Hoffmannu (2007) ter angleške po M. A. K. Hallidayu (2005), tiskani mediji in nove spletne različice, nato časopisi in revije, iz katerih smo črpali gradivo za prevodno analizo. V nadaljevanju smo opredelili funkcionalistični pristop in teorijo skoposa po Vermeerju (Reiß & Vermeer, 1991), prevajalske strategije po teoretičnih izhodiščih prevodoslovnih avtorjev Vinaya in Darbelneta (1995), Petra Newmarka (2000) in Mone Baker (2011) ter osnove terminologije po Žagar Karer (2011) in Vintar (2008). Nato smo opisali novi koronavirus in covid-19 ter predstavili z njima povezano ustrezno rabo novega izrazja. V empiričnem delu so v okviru raziskovalnega dela primerjana besedila iz izhodiščnega jezika nemških in angleških izvirnikov ter ciljnega jezika slovenskih člankov revij Mladina in Global. Vzporedno je bil iz izluščenega koronaizrazja izdelan trojezični glosar.
Ključne besede: prevajanje, koronaizrazje, prevajalske strategije, tiskani in spletni mediji, izdelava glosarja
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 338; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (14,86 MB)

3.
Analiza izbranih govorov in njihovih simultanih tolmačenj v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008
Nik Veličkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bralca seznaniti s tolmačenjem, vrstami tolmačenja, kakovostjo tolmačenja, stresom, kognitivnim stresom po Lazarusu (1966) in Hartmanu (2011), s stresorji, posledicami stresa, stresom pri tolmačenju na podlagi raziskav Cooperja (1982), Moser-Mercer (1998) in AIIC (2002). V empiričnem delu želimo bralcu na podlagi analize sedmih govorov in njihovih tolmačenj predstaviti ujemanja in razhajanja ter težave, s katerimi so se soočali tolmači med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, ki je potekalo leta 2008.
Ključne besede: tolmačenje, stres, predsedovanje Slovenije, Evropska Unija
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 245; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Strategije prevajanja naslovov animiranih filmov in grozljivk v slovenskih kinematografih
Valentina Polanec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prevajanje filmskih naslovov ni preprosto, saj gledalci s filmskim naslovom dobimo prvi vtis o filmu. Za ogled filma se velikokrat odločamo samo na podlagi naslova filma, če ta vzbudi dovolj našega zanimanja. Če naslov ni dovolj zanimiv, je manj verjetno, da si bo gledalec ogledal film, ki smo ga prevajali, česar pa ne želimo. Prevajalec ima težko nalogo; mora se čim bolj približati izvirniku, istočasno pa mora poskrbeti, da bo naslov dovolj zanimiv za ciljno občinstvo in bo deloval v ciljni kulturi. Prevajalcem so lahko pri njihovem delu v veliko pomoč prevajalske strategije, ki smo jih predstavili v teoretičnem delu magistrske naloge. Obravnavali smo teorijo Andrewa Chestermana, Petra Newmarka in Mone Baker. V empiričnem delu smo opazovali, kako uporaba določenih strategij deluje v praksi. V magistrskem delu smo opazovali zelo raznolike prevajalske strategije, ki jih prevajalci uporabljajo pri prevajanju filmskih naslovov. Analizirali smo tudi, katere strategije so bile najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov animiranih filmov in grozljivk. Ugotovili smo, da se pogostost uporabe prevajalskih strategij razlikuje od žanra do žanra. Naša raziskava, ki temelji na 389 primerih filmskih naslovov, zbranih iz slovenskih filmskih arhivov od leta 2000 do 2020, prikazuje, da prevladujeta dve prevajalski strategiji: dobesedni prevod in dodajanje.
Ključne besede: prevajanje filmskih naslovov, animirani filmi, grozljivke, prevajalske strategije, filmski naslovi
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 594; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
THE SALACIOUS SIDE OF SHAKESPEARE: Omissions and Paraphrase of Sexual Allusions and Wordplays in Slovene Translations of Romeo and Juliet
Ana Marić, 2020, magistrsko delo

Opis: While many of his works have since been translated into Slovene, Shakespeare’s extensive vocabulary and clever phrasing are still relatively unexplored in the Slovene language, including the incessant use of obscene words and vulgar expressions in his texts that often end up lost in translation. The initiative of the thesis was to determine how much of Shakespeare’s suggestive text elements, sexual(ized) wordplays, and bawdy innuendos become subject to omission or heavily paraphrased and why. Based on a theoretical and analytical research, where the latter was centred around an analysis of the English original Romeo and Juliet, and two of its Slovene translations, specific text segments were evaluated based on the model for a linguistic analysis of text by Kitty Van Leuven-Zwart. The analysis covered a comparison between the original and its translations, whilst simultaneously comparing both translations in contrast to each other to see which dissimilarities of sexually suggestive and vulgar elements of text occur in the transition from the original to its translations. Results have shown that while dissimilarities appear in both translations to a similar degree, the categories of dissimilarity that mostly transpire during translation noticeably vary between the selected translations.
Ključne besede: Shakespeare, translation, wordplay, sexual allusions, vulgar language
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (911,01 KB)

6.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Ključne besede: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Prevajanje lastnih imen v izbranih delih klasične in sodobne otroške književnosti
Barbika Jamnikar Cerar, 2020, magistrsko delo

Opis: Lastnih imen načeloma naj ne bi prevajali, imajo pa imena književnih junakov otroške književnosti pogosto opisni pomen in izražajo osebnostne lastnosti ali živalsko vrsto. Zato je pri tej vrsti prevajanja treba prilagoditi lastno ime, če želimo doseči enak učinek, kot ga je imel izvirnik. V magistrskem delu smo se osredinili na primerjalno analizo pri prevajanju enodelnih in večdelnih lastnih imen klasične in sodobne otroške književnosti. V teoretičnem delu smo opisali karakteristike otroške književnosti in kako jo prevajati, nato pa smo definirali lastna imena in podrobneje raziskali strategije za prevajanje lastnih imen. Pri analizi smo uporabili strategije za prevajanje lastnih imen L. Fernandesa. V empiričnem delu smo analizirali 1000 lastnih imen, ki smo jih iskali v književnih delih avtorjev, kot so F. Baum, L. Carrol, F. Salten, P. Travers, M. Auer, C. Funke, J. Lacey, D. Reiche, S. Voake, idr. Zanimalo nas je, katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevajanju lastnih imen, še posebej smo se osredotočili na razlike med enodelnimi in večdelnimi imeni ter razlike med klasičnimi in sodobnimi deli. Ugotovili smo, da je najpogostejša strategija prevajanja lastnih imen tako klasične kot sodobne otroške literature substitucija, ki ji sledi strategija kopiranja.
Ključne besede: lastno ime, otroška književnost, strategija prevajanja, književno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 352; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

8.
Prevajanje angleške literature v slovenščino in slovenske literature v angleščino v zadnjih 5 letih: trendi, izzivi in tendence
Andreja Tomažič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili prevode angleškega leposlovja v slovenščino in slovenske literature v angleščino med letoma 2013 in 2017. Namen naloge je pokazati oris najpogosteje prevajanjih leposlovnih del, skušati najti razloge za njihov izbor in razložiti porast tuje literature na slovenskem knjižnem trgu. Podatke o prevodih smo zbrali s pomočjo baze prevodov Javne agencije za knjigo in bibliografske baze podatkov COBISS. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da med prevodi prevladujejo romani. To kaže, da so romani med bralci priljubljeni in se založniki prav zato odločajo za izdajo in prevode tega literarnega žanra. Presenetljivo so zbrani podatki pokazali, da je med prevodi slovenskih avtorjev visok delež prevedene poezije, na kar verjetno vpliva tudi državna pomoč v obliki subvencij za prevajalce. Po pričakovanjih smo glede na trende potrdili tudi predpostavko o znatno večjem številu prevodov angleške literature v slovenščino v primerjavi s slovenskimi izvirniki v angleščino. Opravljena raziskava lahko služi kot vodilo za nadaljnje raziskave, saj je prikazala oris izdanih prevodov v petletnem obdobju in pokazala, da bi za boljšo interpretacijo potrebovali tudi uvedbo informacijskega sistema za zbiranje podatkov o izdanih knjigah.
Ključne besede: prevajanje, literatura, založništvo, prevajanje literature
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 413; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Prevajanje slovenske kulinarične terminologije v receptih na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen (v angleščino)
Nastja Maganja, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri prevajanju kulinaričnih izrazov pogosto naletimo na kulturno zaznamovane prvine, saj je kulinarika odraz kulture in zgodovine vsakega naroda. Iz večjih in dominantnejših kultur izhaja mnogo imen za narodne jedi in sestavine, ki so dobro poznane po vsem svetu, medtem ko pri manjših kulturah pogosto naletimo na težave, saj je veliko naših narodnih jedi v svetu slabo poznanih. V tem primeru se lahko poslužimo različnih prevajalskih postopkov, ki se med seboj močno razlikujejo. Od prevajalca je odvisno, ali teži k ohranitvi izvirnega imena in identitete jedi ali pa uporabi postopek, ki ima potujitveno funkcijo. Tudi tujih izrazov za jedi in sestavine pogosto ne moremo enostavno prevesti v slovenščino, saj niso sestavni del naše kulture in ustaljenega besedišča jezika. V magistrskem delu bomo obravnavali prevajanje kulinaričnih izrazov na kulinaričnem blogu Jernej Kitchen.
Ključne besede: prevajanje, kultura, kulinarika, blog, recepti
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 366; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (725,78 KB)

10.
Sodno tolmačenje v kazenskih postopkih tujih državljanov na primeru Slovenije
Leona Nikolaš, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sodne tolmače v Sloveniji, ki so nemalokrat posredniki v kazenskih postopkih. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo delo, s kakšnimi težavami se soočajo in koliko sodnih tolmačev je na voljo za posamezne tuje jezike. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšni so odnosi med sodnimi tolmači in osebami, ki delujejo na sodišču. V teoretičnem delu sta opredeljena pojma tolmačenje in sodno tolmačenje, njune podzvrsti ter kratek zgodovinski razvoj. Pomemben del vsakdana sodnega tolmača je delo na sodišču, zato smo raziskali, kako so vključeni v sodni proces. Navedene so tudi pomembne ugotovitve, ki se nanašajo na zakonodajo in na trenutno stanje trga sodnih tolmačev v Sloveniji. V nadaljevanju sta predstavljena projekt TransLaw Exploring Legal Interpreting Service Paths and Transcultural Law Clincs for persons suspected or accused of crime in izbirni predmet, ki bo študentom omogočil vpogled v delo sodnih tolmačev. Ker je sodno tolmačenje tesno povezano s projektom TransLaw, smo v magistrski nalogi ugotavljali, kaj so TransLaw klinike in kakšni so glavni cilji projekta. Raziskava se v empiričnem delu osredotoča predvsem na študente prevodoslovja Filozofske fakultete v Mariboru med katerimi smo izvedli anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kakšne izkušnje imajo s prevajanjem in tolmačenjem pravnih besedil, in ali bi jih zanimalo delo na sodišču v okviru izbirnega predmeta. Anketiranci so izbirni predmet ocenili kot koristen, saj bi imeli priložnost sodelovati na obravnavah, kar pa med predavanji ni izvedljivo.
Ključne besede: sodno tolmačenje, sodni tolmači, večjezična komunikacija, projekt TransLaw
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 401; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici