| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SUHIH TRAVIŠČ IZ DVEH RAZLIČNIH GEOLOŠKIH PODLAG GLEDE NA C-S-R EKOLOŠKE STRATEGIJE RASTLIN
Klavdija Hartman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opravili floristično in funkcionalno primerjavo dveh tipov suhih travišč v hribovitem celinskem predelu Slovenije (asociacija Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, razred Festuco-Brometea in asociacija Homogyno alpinae-Nardetum, razred Calluno-Ulicetea), ki sta razvita na različni geološki podlagi (karbonatna oz. nekarbonatna silikatna). Analizirali smo 30 še neobjavljenih popisov asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis in 32 objavljenih popisov asociacije Homogyno alpinae-Nardetum. Za primerjavo florističnih razlik smo uporabili multivariatno DCA analizo. Za funkcionalno primerjavo smo uporabili model C-S-R ekoloških strategij rastlin. Za 30 rastlinskih vrst s suhih travišč asociacije Homogyno alpina–Nardetum smo določili 7 morfoloških potez (MFP), ki so nam bile v pomoč pri določitvi njihovih C-S-R ekoloških strategij. Primerjava obravnavanih suhih travišč glede na floristično sestavo je pokazala, da se suha travišča na karbonatni in silikatni geološki podlagi med sabo zelo močno razlikujejo. Medtem ko so za prva značilne predvsem bazifilne in termofilne vrste, pa druga okarakterizirajo izrazito acidofilne rastlinske vrste. Na obeh tipih travišč prevladujejo vrste s C-R, C-S ter C-S-R strategijami. Primerjava razporeditve popisov v C-S-R trikotniku na podlagi relativnih deležev posameznih C-S-R ekoloških strategij rastlin v popisih je pokazala, da imajo popisi s silikatov bolj poudarjeni komponenti S (stres toleratorji) in R (ruderalke) in lahko torej sklepamo, da so razmere na suhih silikatnih traviščih za rastline bolj stresne kot na karbonatih.
Ključne besede: suha travišča, silikatna travišča, karbonatna travišča, Homogyno alpinae–Nardetum, Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis, floristična sestava, funkcionalni tipi rastlin, morfološke poteze rastlin, specifična listna površina (SLA), C-S-R strategija, multivariatne analize.
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 3759; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2796; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

3.
FIGE V VINORODNIH HALOZAH
Sabina Zorko, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju vinorodnih Halozah je bil izveden popis in kartiranje fig. Na podlagi tega sem izdelala karto nahajališč. Vinorodne Haloze so klimatsko prehodno območje, ki daje ugodne pogoje za uspevanje vinske trte in sadnega drevja. Figa (Ficus carica L.) je drevo toplega sredozemskega območja, ki zaradi svoje prilagodljivosti in odpornosti dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije, v tem primeru v vinorodnih Halozah. Na terenu so bili nabrani tudi vzorci posameznih primerkov fig, iz katerih smo v laboratoriju izvedli izolacijo DNK in jih shranili za kasnejše raziskave na tem področju. Na podlagi primerjave morfoloških značilnosti posameznih primerkov fig z objavljenimi deskriptorji lahko sklepam, da gre na območju vinorodnih Haloz za več različnih sort fig.
Ključne besede: figa (Ficus carica L.), kartiranje, vinorodne Haloze, morfologija listov in soplodij, izolacija DNK
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2546; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (16,26 MB)

4.
5.
Floristična in funkcionalna primerjava submediteransko-ilirskih in srednjeevropskih polsuhih travnikov
Nataša Pipenbaher, 2011, doktorska disertacija

Opis: Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.
Ključne besede: polsuhi travniki, Slovenija, morfološko-funkcionalni znaki, morfološko-funkcionalni tipi, Festuco-Brometea, DCA, PCA, vegetacija, nadzemna biomasa
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3719; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
Potencialni vpliv fragmentacije habitata na viabilnost osebkov na primeru votlega petelinčka Corydalis cava, (L.) Schweigger & Koerte; Fumariaceae
Andreja Kosi, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil s pomočjo vzorčenja in proučevanja nekaterih enostavnih morfološko-funkcionalnih parametrov (višina rastlin, masa semen, število semen na plod, število plodov na rastlino) na primerkih vrste C. cava na treh geografsko različnih območjih (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci) pokazati negativni vpliv fragmentacije habitatov in populacij na te morfometrične parametre. S tem smo nakazali na zmanjšano viabilnost primerkov kot posledico fragmentacije. V raziskavo smo vključili popise, ki smo jih naredili leta 2006. Takrat je bilo na območju UZ Maribor najdenih 60 poligonov z vrsto C. cava. Na 3 poligonih so bila najdena rastišča tako belih kot tudi vijoličnocvetnih predstavnikov, na preostalih 57 poligonih pa le vijoličnocvetni predstavniki vrste. Na podlagi opravljenih popisov območja UZ Maribor smo ugotovili 6,7 % izgubo habitata vrste C. cava v le štirih letih. Ugotovili smo, da je število cvetočih osebkov C. cava v habitatnih fragmentih znotraj UZ Maribor odvisno od površine fragmenta. Število plodov na rastlino in masa semen kot najenostavnejša reproduktivna znaka izražata manjše vrednosti v maloštevilnih populacijah. Ugotovili smo, da se belocvetni primerki pojavljajo le znotraj velikih površin in da jih na manjših fragmentiranih površinah ni zaslediti. S tem sklepamo na negativni vpliv genetskega zdrsa ter na dolgoročno zmanjšanje variabilnosti v populaciji. Višina rastlin je v upadu pri obeh barvah. V upadu je tako število plodov na rastlino kot tudi število semen na plod, kar izraziteje velja za vijoličnocvetne primerke vrste. Tehtanje semen je pokazalo porast mase semen, kar je edini znak, v katerem je zazanati povišanje vrednosti na fragmentirani lokaciji v Spodnjem Dupleku.
Ključne besede: fragmentacija habitata, inbriding, genetski drift, morfološko-funkcionalne poteze, rastlin, genetska variabilnost, Corydalis cava, metoda vzorčenja in morfometrije, Slovenija (UZ Maribor, Spodnji Duplek, Pavlovci)
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1726; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici