SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Zdravstvena nega pri bolniku s pljučno embolijo
Mojca Kokol, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo obravnavali pacienta s pljučno embolijo. V medicinskem delu bomo predstavili pljučno embolijo, zdravljenje, preprečevanje in diagnostiko te bolezni. Z medicinskega dela naloge bomo prešli na zdravstveno-negovalni del, kjer bomo predstavili zdravstveno vzgojo, zdravstveno nego in proces zdravstvene nege. Na koncu naloge bomo opredelili še pomembne negovalne diagnoze pri pacientu s pljučno embolijo ter standardni načrt zdravstvene nege. Pljučna embolija je kompleksna bolezen in potrebno je vložiti veliko truda tako s strani pacienta kot tudi s strani zdravstvenih delavcev, da se lahko preprečijo vsi vzroki, ki pripeljejo do nje. Pomembno je, da čim hitreje prepoznamo znake pljučne embolije, da jo hitro določimo z diagnostičnimi postopki in pravilno zdravimo, saj ima pacient le tako možnost za preživetje in dobro rehabilitacijo.
Ključne besede: pljučna embolija, pacient s pljučno embolijo, zdravljenje pljučne embolije, zdravstvena nega, negovalna diagnoza, načrt zdravstvene nege.
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 9326; Prenosov: 1541
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe bolnika
Vesna Svilenkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje bolečine kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. To je osnova pomoči, ki jo medicinske sestre nudijo bolniku z bolečino. Od pravočasnega prepoznavanja in ocenjevanja bolečine je odvisen izid zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov, ki sta kazalnika kakovosti zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine in prikazali vrste bolečin. Posebej smo prikazali akutno pooperativno bolečino, vplive nelajšane bolečine na organizem ter predstavili službo za lajšanje pooperativne bolečine v UKC Ljubljana. Ker je doživljanje in zaznavanje bolečine zelo subjektivna izkušnja, na katero vplivajo mnogi dejavniki, ki so odločilni pri postavitvi objektivne ocene bolečine in ki vplivajo tudi na bolnikove odzive na bolečino, smo te dejavnike podrobno opisali. Predstavili smo lestvice in druga orodja za oceno in merjenje jakosti bolečine. V diplomskem delu smo predstavili tudi elemente kakovostne zdravstvene nege, ki je cilj aktivnosti medicinskih sester. Standardi so orodje za merjenje kakovosti zdravstvene nege. V diplomskem delu smo oblikovali primer vsebinskega standarda po metodologiji E. Mason, ki omogoča kakovost izvajanja komunikacij v zdravstveni negi s poudarkom, kaj bolnika naučimo in katere informacije mu posredujemo. Za raziskavo, ki je bila izvedena v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo, smo izpostavili naslednje hipoteze: H1: Osveščenost bolnikov o lajšanju bolečine pred operacijo in poučenost o samonadzoru zmanjša doživljanje bolečine po operaciji. H2: Ocenjevanje pooperativne bolečine in samonadzor poveča zadovoljstvo bolnikov. H3: Večini bolnikov je bila pooperativna bolečina ustrezno lajšana. Metode: Raziskava je bila izvedena v času od maja 2007 do novembra 2007. V raziskavi je sodelovalo 53 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na DČD. Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti obveščenost bolnikov pred operativnim posegom o pravici do lajšanja bolečine, o možnostih in metodah lajšanja, o ocenjevanju bolečine, o pripomočkih za merjenje jakosti bolečine, vplivu na zadovoljstvo bolnikov in na kakovost zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov smo uporabili standardne statistične metode. Kvantitativna obdelava je bila ročna. Tabele in grafikone smo uredili z računalniškim programom Microsoft Excel. Rezultati: Obveščenost in poučenost bolnikov o bolečini pred operacijo vpliva na čutenje bolečine. Bolniki so bili zelo zadovoljni z ocenjevanjem bolečine po operaciji., njihova bolečina je bila učinkovito lajšana.
Ključne besede: bolnik, bolečina, lajšanje bolečine, zdravstvena nega, kakovost
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 5341; Prenosov: 1519
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
6.
Priprava bolnika na peritonealno dializo : (diplomsko delo)
Vesna Koren, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: peritonealna dializa, zdravstveni tim, bolniki, ledvična odpoved
Objavljeno: 09.03.2009; Ogledov: 2928; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (544,27 KB)

7.
Vloga diplomiranega zdravstvenika v službi helikopterske nujne medicinske pomoči
Igor Vrandečič, 2009, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 3212; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
9.
UPORABA ENOTE HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Gorazd Bregant, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili enoto HNMP v Sloveniji, njeno delovanje in zgodovino. Obravnavali smo učinkovost njenega delovanja na vzorcu 252 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki jih je enota oskrbela po principih sodobnih smernic oskrbe takšnih bolnikov in prepeljala v prvih petih letih delovanja službe (16.7.2003 — 16.7.2008). Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje AKS. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). Prepeljanih je bilo 252 bolnikov z AKS, od tega 139 (55,15%) bolnikov z STEMI, 10 bolnikov (3.96%) z nestabilno angino pektoris, in 12 bolnikov (4,76l%) z NSTEMI. Za 91 bolnikov (36,11%) se zdravniki niso natančno opredelili o vodilni diagnozi. Ugotovili smo skupno število prepeljanih bolnikov in razloge za intervencijo, izračunali povprečne odzivne čase enote HNMP glede na prevoznika, skupne povprečne čase od klica do prihoda do bolnika, čas od klica do prihoda z bolnikom v bolnišnico ter čas od pristanka na pristajališču Roška do prihoda v bolnišnico z reševalnim vozilom. Na zemljevidu Slovenije smo grafično prikazali kraje posredovanja enote HNMP. Preučevali smo oskrbo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. Ugotovili smo, da nudi služba HNMP dobro oskrbo bolnikom, da so kadri enote na visokem nivoju, da je oprema, ki jo uporabljajo ustrezna in sodobna, in da služba HNMP skrbi za stalno dodatno izobraževanje svojega kadra. Ugotovili smo tudi pomanjkljivosti pri umeščenosti službe HNMP v Sloveniji, omejenost na dnevni čas delovanja, omejen način aktivacije, dolgi časi aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, izguba časa zaradi neurejenega helioporta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in neurejenega dispečerstva v zdravstvu. Ugotovili smo, da enota nima stalne posadke prevoznika, da se dnevno menja tip helikopterja s katerim posreduje, da so vsi helikopterji nenamenski in omejeno uporabni, in da ena enota v Sloveniji ni dovolj učinkovita za vse prebivalce Slovenije.
Ključne besede: - AKS (akutni koronarni sindrom) - AVPU (alert, verbal, pain, unresponsive) - CIIM (Center za intenzivno interno medicino) - EKG (elektrokardiogram) - ERC (European Resuscitation Council) - GCS (Glasgow coma scale) - GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) - HEMS (Helicopter emergency medical service) - HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč) - IPP (Internistična prva pomoč) - LKB (levokračni blok) - LPE (Letalska policijska enota) - MONA (morfij, kisik, nitroglicerin, aspirin) - NAP (
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2802; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (17,00 MB)

10.
SODOBNO ŽIVLJENJE IN NEVARNOSTI ZA SRCE IN OŽILJE
Andreja Šic, 2009, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja sta postale globalna vzroka smrti in invalidnosti, zato je za ljudi pomembno, da poznajo in se zavedajo resne ogroženosti, ki ga potegne za seboj sodobno življenje in nezdrav način življenja. V diplomski nalogi smo predstavili teoretični del z opisi aktualnih bolezni srca in ožilja, dejavnike tveganja, posledice, predvsem pa preventivo, kako se izognemo nevarnostim za srce in ožilje. Zajeta je tudi problematika sodobnega časa in vpliv na ljudi. V raziskovalnem delu smo predstavili raziskavo med naključnimi ljudmi. Izvedli smo jo s pomočjo anketnega vprašalnika s tem namenom, da ugotovimo, kako dobro so osveščeni o bolezni srca in ožilja, koliko upoštevajo priporočen zdrav način življenja za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno žilnih-bolezni je zelo pomembna preventiva v obliki osveščanja ljudi in vpliv na prehrambeno industrijo. Raziskava je pokazala, da ljudje kljub veliki osveščenosti dobijo premalo informacij o bolezni srca in ožilja in njihovih posledicah. Kar se kaže tudi v njihovem načinu življenja. Vse preveč ljudi se nepravilno prehranjuje. Problematika se skriva v pomanjkanju časa za pravilno sestavo jedilnikov in zasvojenost s preveliko količino hrane, kar ima za posledico da kar polovica ljudi trpi za preveliko telesno težo. Vse preveč ljudi zanemarja tudi redno telesno aktivnost. Šport in telesna vadba sta ključna za zdravo in dolgo življenje, poudarjajo zdravstveni strokovnjaki po vsem svetu. Ljudje se ne gibljejo toliko, kot je treba. Dejstvo je, da smo premalo telesno dejavni v prostem času, prav tako pa vse več zaposlenih svoje delo opravlja sede. Od nas samih je odvisno, ali bomo zdravje srca in ožilja varovali in utrjevali. Življenjski slog si izbiramo sami - zato moramo vedeti, kaj koristi in kaj škoduje, in to upoštevati v vsakdanjem življenju. Ne le zaradi sebe, ampak tudi zaradi svojih otrok in vnukov, ki jih vzgajamo le z lastnim zgledom. Spremembe nezdravih navad pa so v življenju smiselne kadarkoli.
Ključne besede: sodobno življenje, bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, nezdrav način življenja, preventiva.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 3062; Prenosov: 576
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici