| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 845
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Domain landscape
Robert Hofsink, Andrej Bergauer, Vojko Flis, Nina Kobilica, Tadej Kampič, Izidor Mlakar, Daniel Hari, Riko Šafarič, Suzana Uran, 2021, treatise, preliminary study, study

Published: 07.05.2021; Views: 50; Downloads: 4
.pdf Full text (351,73 KB)

2.
Avtomatizacija valjčne podajalne mize za sortiranje škatel
Jan Kajzersperger, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan postopek avtomatizacije valjčne podajalne mize. Gre za realno industrijsko aplikacijo v koncentrirani obliki. Namenjena je učenju in usposabljanju delavcev v varnem okolju. Valjčna podajalna miza je v svoji zasnovi, komponentah, izdelavi, delovanju ter varnostnih zahtevah enaka napravi, ki jo lahko najdemo v industriji. Prikazana je uporaba preproste pnevmatike, klasične kontaktne tehnike ter avtomatizacije delovanja z uporabo programirljivega logičnega krmilnika Siemens. V nalogi so opisane zasnova, izdelava, ter avtomatizacija projekta.
Keywords: valjčna podajalna miza, avtomatizacija, kontaktna tehnika, PLK, Siemens
Published: 05.05.2021; Views: 25; Downloads: 8
.pdf Full text (3,45 MB)

3.
Zaznavanje gospodarsko-kriminalnih dejanj po pričetku stečajnega postopka
Suzana Bela, 2020, master's thesis

Abstract: Stečajno pravo naj bi upnikom zagotovilo možnost, da se jim iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja poplača terjatve do dolžnika. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov, se ravna po t. i. načelu »par condicio creditorum«, ki temelji na sorazmernem in hkratnem poplačilu vseh upnikov. Dejavnikov, ki bi lahko vplivali na povzročitev kaznivih dejanj, je več. V podjetjih so prisotni veliki pritiski glede povečevanja dobička, hkrati pa gospodarski kriminal povzroča veliko škodo podjetju tako v denarni vrednosti kot tudi zunanji podobi podjetja. Ameriška zakonodaja v primerjavi s slovensko zagotavlja strateški mehanizem, s katerim lahko podjetja v stečajnem postopku izvajajo strateške spremembe, zaradi katerih podjetje po končanem stečajnem postopku lahko še naprej posluje, in sicer učinkoviteje in bolj gospodarno. Za odkrivanje gospodarsko-kriminalnih dejanj več kot polovica obravnavanih podjetij v raziskavi uporablja obdelavo podatkov naravnega jezika in umetno inteligenco (tehnologija zbiranja podatkov in informacij v spletnih oblakih). Pojav kriminalitete v družbi povzroča škodo, povečuje stroške na račun oškodovanih in je povezana z občutkom varnosti državljanov. Podjetja potrebujejo strogo nadzorno okolje, redne analitične teste podatkov in sistem za stalno odkrivanje morebitnih kriminalnih dejanj. Stečajni upravitelji zaznavajo predvsem naslednje pojavne oblike: sum na uničenje ali ponareditev poslovne dokumentacije, sum na kaznivo dejanje razpolaganja s sredstvi podjetja v osebne namene, poslovne goljufije, oškodovanja upnikov, protipravno uporabo blagovne znamke in oškodovanje temeljnih pravic delavcev. Stečajni upravitelji se srečujejo s številnimi težavami. V večini primerov sumov na kazniva dejanja ni dovolj podatkov ali denarnih sredstev, da bi jih bilo mogoče raziskati do faze, da bi bila podana kazenska ovadba. Upravitelji poudarjajo, da odkrivanje takšnih dejanj za njih pomeni dodatno obveznost, prav tako pri tem ni pozitivnega učinka za stečajno maso. Stečajni upravitelji navajajo, da obstaja težava v dokazovanju gospodarsko-kriminalnih dejanj zaradi pomanjkljivih ali celo uničenih arhivov stečajnih dolžnikov. Stečajnim upraviteljem niso poznani nobeni posebni postopki, orodja ali navodila, kako ravnati ob sumu na gospodarsko kaznivo dejanje, a vendarle vedo, kako ukrepati. Ob zaznavi ali odkritju suma se poda prijava oziroma ovadba na sum kaznivega dejanja, a kadar do primopredaje dokumentacije ne pride, se poda zgolj predlog za uvedbo postopka o prekršku na Ministrstvo za pravosodje. Večina stečajnih upraviteljev na strani države občuti interes po pregonu gospodarsko-kaznivih dejanj. Stečajni upravitelji na splošno menijo, da imajo dovolj kompetenc za potencialno zaznavanje oziroma odkritje gospodarsko-kriminalnih dejanj, nekateri so mnenja, da jim na tem področju manjkajo ustrezna poglobljena znanja in prakse, zato bi bilo koristno, da bi se na temo obravnavane tematike izvajala dodatna strokovna izobraževanja, vendar na dovolj visoki ravni. Nekateri prav tako menijo, da imajo premajhna pooblastila, saj bi jim bil v veliko pomoč dostop do vseh tistih baz podatkov in evidenc, kot so dostopne na primer FURS-u. Upravitelji poudarjajo, da je na tem področju premalo obsodb. Dobrodošla bi bila ustrezna reformacija organov pregona v smislu omogočanja sprememb. Stečajni upravitelji so mnenja, da je prostor za spremembe, vendar stečajni upravitelji vseeno nasploh menijo, da je učinkovitost pregona gospodarske kriminalitete pri nas primerljiva z drugimi državami EU in da je pregon dovolj učinkovit. Potrebno je imeti v mislih imeti tudi ustavne pravice in svoboščine tistih, ki v predkazenskih in kazenskih postopkih nastopajo kot osumljenci.
Keywords: stečajno pravo, stečajni postopek, gospodarski kriminal, gospodarsko-kriminalna dejanja, stečajni upravitelji, sum na kaznivo dejanje.
Published: 14.04.2021; Views: 61; Downloads: 20
.pdf Full text (2,08 MB)

4.
Respirogram pri spontanem dihanju
Suzana Marin, 2020, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Frekvence dihanja so pomemben kazalnik, v katero smer bo napredovala bolezen. Klinični monitorji so potrebni za neposredno opazovanje vitalnih funkcij predvsem v enoti intenzivne terapije. Vitalne funkcije se lahko hitro spremenijo. Nekateri monitorji in telemetrije imajo možnost merjenja respirogramov preko EKG elektrod za pridobitev krivulje. Raziskovalna metodologija: Raziskavo smo izvedli na Oddelku za kardiologijo in angiologijo, Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V raziskavo smo vključili 20 bolnikov. Bolnike smo prosili, da dihajo z malimi volumni, nakar z velikimi volumni. Respirogram smo primerjali z realnim dihanjem, ki smo ga ročno ocenili. Primerjali smo izpise respirograma na monitorjih in telemetriji ter kakšen je respirogram pri nepravilni postavitvi elektrod. Rezultati: Ugotovili smo, da zaradi napačno postavljenih elektrod lahko pride do nepravilnega prikazovanja respirograma na monitorju. Iz raziskave smo ugotovili, da se respirogram spremeni glede na dihanje bolnika v danem trenutku, tako da lahko rečemo, da se respirogram in bolnikovo dihanje ujemata. V raziskavo smo vključili dvajset bolnikov. Od dvajsetih bolnikov, smo imeli štiri bolnike z apnejo, pet bolnikov z bradipnejo, dva bolnika z hiperventilacijo, tri z tahipnejo in šest z normalnim dihanjem s frekvenco 12-14 vdihov na minuto. Respirograme smo opazovali in le posamezne opisali. Razprava in sklep: Dihanje je neprekinjena aktivna življenjska funkcija, ki se vzpostavi, ko se rodimo. Z raziskavo smo ugotovili, da na kvaliteto respirograma lahko vplivajo številni faktorji, ki so lahko povzročeni s strani medicinskega osebja, zaradi nepravilne priprave bolnika ali tehnične narave.
Keywords: Monitor, telemetrija, dihanje, EKG, vitalne fukncije.
Published: 23.03.2021; Views: 80; Downloads: 22
.pdf Full text (2,20 MB)

5.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published: 18.03.2021; Views: 61; Downloads: 15
.pdf Full text (5,98 MB)

6.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 83; Downloads: 35
.pdf Full text (2,19 MB)

7.
Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018
Katja Oder, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018. Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov. Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Keywords: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Published: 09.03.2021; Views: 74; Downloads: 27
.pdf Full text (343,49 KB)

8.
Avtomatizacija prijemala za avtomobilske pnevmatike
Robert Glavica, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Skozi diplomsko nalogo je opisan postopek konstruiranja in avtomatizacije prijemala za avtomobilske pnevmatike. Zaradi olajšanja dela delavcem in zaradi preprečevanja napak pri zlaganju avtomobilskih pnevmatik, smo se v podjetju odločili za avtomatizacijo tega dela linije. S tem smo se odločili za razvoj prijemala za avtomobilske pnevmatike. S pomočjo programskega jezika Siemens NX smo zmodelirali vse potrebne komponente in jih sestavili v celoto. Po želji za avtomatizacijo prijemala, smo glede na dobljene izračune izbrali potrebne pnevmatske valje in servomotor, modele le teh pa dodali v sestavno risbo prijemala.
Keywords: konstruiranje, avtomatizacija, servomotor, pnevmatična shema, Matlab
Published: 10.02.2021; Views: 147; Downloads: 53
.pdf Full text (3,74 MB)

9.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, master's thesis

Abstract: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Keywords: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Published: 01.02.2021; Views: 173; Downloads: 68
.pdf Full text (1,93 MB)

10.
Management coaching model and impact of its activities on employee satisfaction
Petra Cajnko, Suzana Kraljić, 2018, original scientific article

Abstract: The article tries to answer the research question: What is the potential additive effect on employee satisfaction when using management coaching model and its activities? The purpose of the article has been to form a model of management coaching and of the influence of its activities on employee satisfaction based on theory review and field study results. We have confirmed the main hypothesis (H1: Implementing management coaching model positively influences employee satisfaction) and all of the secondary hypotheses (Hi,j: Implementing activity "i" of the management coaching model positively influences factor "j" of employee satisfaction; i = 1, 2, 3, 4, 5; j = 1, 2, 3, 4, 5) with our empirical study, focused on the employees. The topic is of practical value and it will help managers in Slovenia and abroad understand the effect of the activities of coaching on employee satisfaction.
Keywords: coaching, satisfaction of employees, successfulness of an enterprise, management, model
Published: 15.01.2021; Views: 53; Downloads: 5
URL Link to file

Search done in 0.41 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica