1. MODEL ZA DINAMIČNO ADAPTIVNO KONTEKSTNO OBVLADOVANJE IZJEM PRI IZVAJANJU POSLOVNIH PROCESOVJurij Laznik, 2016, doktorska disertacija Opis: V tej doktorski disertaciji predlagamo od jezika za izvajanje poslovnih procesov neodvisen model za upravljanje in obvladovanje nepričakovanih izjem v poslovnih procesih. Model omogoča dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem v času izvajanja poslovnih procesov. Predlagani teoretični model sledi smernicam, kako izdelati učinkovito ogrodje za dinamično upravljanje izjem v stroju za izvajanje poslovnih procesov in sicer v času izvajanja poslovnih procesov. Ravno tako omogoča učinkovito upravljanje znanj o izjemah. Njegova zasnova omogoča porazdeljeno uporabo znanj o izjemah med stroji za izvajanje poslovnih procesov. Nenazadnje njegova lahka razumljivost omogoča hitro učenje in zmožnost implementacije modela v različnih specifičnih strojih za izvajanje poslovnih procesov. Teoretični model preverimo s pomočjo simulacije barvnih Petrijevih mrež. Na osnovi teoretičnega modela izvedemo implementacijo na specifičnem stroju za izvajanje poslovnih procesov, WS-BPEL. Implementacija baze znanj o rešitvah je izvedena s pomočjo semantičnega spleta in ontologije, ki smo jo definirali. Preverjanje modela izvedemo z izvedbo eksperimenta, kjer preverimo vpliv na kompleksnost in fleksibilnost poslovnih procesov ter obseg podpore dodatnih vzorcev za upravljanje izjem. Definiramo model, ki na osnovi empiričnih meritev omogoča ovrednotiti vpliv predlagane rešitve na izvajanje poslovnih procesov. S tem podkrepimo učinkovitost predlagane rešitve za dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem pri izvajanju poslovnih procesov.
Ključne besede: načrtovanje poslovnih procesov, prilagodljivost poslovnih procesov, dinamično adaptivno kontekstno definiranje izjem, Web Services Business Process Execution Language, semantični splet, ontologije, barvne Petrijeve mreže, vzorci upravljanja izjem
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1961; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (4,24 MB) |
2. Vpliv varnostnih mehanizmov na povezljivost spletnih storitevSimon Kocbek, Matjaž B. Jurič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Pri integraciji informacijskih sistemov z uporabo spletnih storitev je treba ustrezno nasloviti področje varnosti. Prispevek proučuje povezljivost spletnih storitev v okviru standarda WSS (Web Services Security). Gre za specifikacije, ki so namenjene varovanju spletnih storitev. V prispevku smo analizirali podporo za razvoj varnih spletnih storitev na platfonni Java in ogrodju .NET, proučili njihovo povezljivost ter implementirali varno storitev, izdelano v okolju Microsoft .NET in njenega odjemalca v okolju Java. Identificirali in analizirali smo probleme, ki so nastali pri njunem povezovanju.
Ključne besede: spletne storitve, integracija, Java, .NET
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1010; Prenosov: 33
 Povezava na celotno besedilo |
3. Modeliranje in izvajanje poslovnih procesov v storitveno orientiranih arhitekturahMarcel Križevnik, Matjaž B. Jurič, 2009, izvirni znanstveni članek Ključne besede: SOA, BPM, BPMN, BPEL, BAM, KPI, upravljanje poslovnih procesov, življenjski cikel poslovnih procesov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2080; Prenosov: 65
Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. Context aware exception handling in business process execution languageJurij Laznik, Matjaž B. Jurič, 2013, izvirni znanstveni članek Ključne besede: upravljanje napak v BPEL, semantični splet, upravljanje napak poslovnih procesov, SOA, vzorci upravljanja napak v delovnih tokovih, BPEL fault handling, semantic web, business process exception handling, SOA, workflow exception handling patterns
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1385; Prenosov: 109
Povezava na celotno besedilo |
6. VPELJAVA CELOVITEGA MODELA OBRAVNAVE IZJEM ZNOTRAJ STORITVENO USMERJENE ARHITEKTUREAndrej Kocbek, 2014, doktorska disertacija Opis: Storitveno usmerjena arhitektura predstavlja evolucijo porazdeljenih računalniških sistemov in temelji na konceptih interoperabilnih storitev. Ena izmed vidnejših pomanjkljivosti storitveno usmerjene arhitekture je njena pomanjkljiva podpora obravnavi izjem. To predstavlja precejšnjo oviro pri gradnji kompleksnih in za izvedbo nalog ključno pomembnih aplikacij. Učinkovita obravnava izjem v poslovnih procesih in orkestriranih spletnih storitvah tako predstavlja atribut zanesljivosti izvajanja modelov poslovnih procesov. V doktorski disertaciji se osredotočimo na vpeljavo celovitega modela obravnave izjem znotraj storitvene usmerjene arhitekture. V ta namen predlagamo formalni model za specifikacijo obravnave izjem na osnovi politik in strategij obravnave izjem v modelih poslovnih procesov z namenom vzpostaviti in omogočiti večjo odpornost procesov na izjeme. Predlagani formalni model podamo s pomočjo matematičnega zapisa. S formalnim modelom naslovimo izpostavljene pomanjkljivosti obravnave izjem procesno usmerjenih izvršljivih jezikov v storitveno usmerjeni arhitekturi. Formalni model je zasnovan tako, da je neodvisen od procesnega jezika. Izvedljivost formalnega modela preverimo z njegovo preslikavo v jezik za izvajanje poslovnih procesov (BPEL), ki predstavlja de-facto standard za orkestracijo storitev znotraj storitveno usmerjene arhitekture. Učinkovitost predlaganega formalnega modela preverimo z merjenjem kompleksnosti procesnih modelov ob podpori uporabe procesno usmerjenih metrik.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, obravnava izjem, politika obravnave izjem, upravljavec izjem, poslovni proces, BPEL
Objavljeno v DKUM: 28.03.2014; Ogledov: 2182; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,97 MB) |
7. IZBOLJŠANO UPRAVLJANJE S TRAJNIM STANJEM V AVTOMATIZIRANIH POSLOVNIH PROCESIHMarcel Križevnik, 2013, doktorska disertacija Opis: Jeziki za izvajanje poslovnih procesov se uporabljajo v številnih domenah, kjer se pojavljajo različne specifične zahteve. V sodobnih informacijskih sistemih postaja vedno bolj pomembna sposobnost zaznavanja in prilagajanja na spremembe v dinamičnem poslovnem okolju. Nemalokrat se tako pojavi zahteva, da mora avtomatiziran procesni model redno sinhronizirati stanje svojih procesnih spremenljivk z zunanjimi podatkovnimi viri, saj lahko druge aplikacije tekom izvajanja procesa spremenijo podatek v podatkovnem viru. Če poslovni proces ne osvežuje svojih procesnih spremenljivk, se lahko zgodi, da v nekem trenutku uporablja zastarelo verzijo podatkov, kar lahko ogrozi pravilnost izvajanja poslovnih aktivnosti. Včasih pa ni dovolj zgolj zagotoviti sinhronizacijo procesnega trajnega stanja z zunanjimi podatkovnimi viri, ampak želimo tudi, da je proces sposoben samodejno zaznati vse spremembe nad podatki in se nanje ustrezno odzvati. Aktualni jeziki za izvajanje poslovnih procesov ne zagotavljajo zadostne podpore za predstavljene zahteve, zato morajo razvijalci tovrstno funkcionalnost implementirati ročno, kar ima lahko za posledico nepotrebno podvajanje procesnih korakov ter povečano stopnjo kompleksnosti procesnih rešitev.
V disertaciji naslovimo predstavljeno problemsko področje tako, da predlagamo model za izboljšano upravljanje s trajnim stanjem v avtomatiziranih poslovnih procesih. Izvedljivost modela preverimo z izvedbo preslikave v dva izvršljiva procesna jezika, in sicer v BPEL 2.0 in BPMN 2.0. Učinkovitost predlaganega modela v smislu znižanja kompleksnosti procesnih modelov preverimo z izvedbo meritev kompleksnosti z uporabo ustreznih procesno orientiranih metrik.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, sinhronizacija podatkov, trajno stanje, poslovni proces, delovni tok, BPEL, BPMN
Objavljeno v DKUM: 28.06.2013; Ogledov: 2459; Prenosov: 184
Celotno besedilo (4,11 MB) |
8. MODELIRANJE FUNKCIONALNIH ZAHTEV DINAMIČNEGA IZBIRANJA STORITEV V MODELIH POSLOVNIH PROCESOVAleš Frece, 2013, doktorska disertacija Opis: V disertaciji predlagamo od jezika ter notacij za modeliranje poslovnih procesov neodvisen metamodel za formalno specifikacijo funkcionalnih zahtev dinamičnega izbiranja storitev v modelih poslovnih procesov. Predlagani metamodel naslavlja konfigurabilno dinamično izbiranje storitev na podlagi vsebine in konteksta. S prednostmi tovrstnega pristopa metamodel zagotavlja večjo fleksibilnost modeliranih procesov, hkrati pa zmanjšuje njihovo kompleksnost. Izvedljivost in učinkovitost metamodela preverimo z njegovo vključitvijo v de facto standard za modeliranje poslovnih procesov Business Process Model and Notation 2.0, tako da predlagamo razširitev omenjene specifikacije. Za potrebe opisovanja vmesnikov v točkah dinamičnega izbiranja storitev predlagamo rešitev za podporo definicijam XML Schema strukturnih omejitev, ki so odvisne od posameznih primerov uporabe (t.j. od kandidatnih storitev). V ta namen predlagamo razširitve specifikacije XML Schema, ki so tudi širše uporabne. Omogočajo namreč definicijo tipov in elementov, ki se uporabljajo v različnih primerih uporabe s specifičnimi strukturnimi omejitvami. Na ta način predlagane razširitve omogočajo minimalno število potrebnih tipov za modeliranje neke domene. Učinkovitost metamodela pokažemo skozi merjenje kompleksnosti modelov realnih poslovnih procesov z namenskimi metrikami. Predlagamo tudi novo, s storitveno usmerjeno arhitekturo kompatibilno metodo za merjenje funkcionalne velikosti modelov poslovnih procesov. V ta namen adaptiramo metodo COSMIC na domeno upravljanja poslovnih procesov. Predlagano metodo nato uporabimo za preverjanje doprinosa predlaganega metamodela k zmanjševanju potrebnega napora za implementacijo modeliranih poslovnih procesov, s čimer ugotovitve o učinkovitosti predlagane rešitve še dodatno podkrepimo.
Ključne besede: modeliranje poslovnih procesov, fleksibilnost poslovnih procesov, funkcionalne zahteve, dinamično izbiranje storitev, Business Process Model and Notation, XML Schema
Objavljeno v DKUM: 08.04.2013; Ogledov: 1986; Prenosov: 230
Celotno besedilo (4,04 MB) |
9. STORITVENO VODILO IN NAČRTOVALSKI VZORCITomaž Hunjadi, 2012, magistrsko delo Opis: Gradnja arhitekture in integracijskih rešitev je zaradi uporabe širokega spektra tehnologij in sistemov lahko zelo kompleksna naloga. Poti do izgradnje pravilne rešitve je veliko, pri čemer pa se lahko te rešitve med seboj razlikujejo po kompleksnosti, uporabi integracijskih konceptov, obsežnosti, ponovni uporabi itd. S pomočjo vzorcev zagotovimo pravilno zastavljene boljše rešitve, saj te temeljijo na dobrih praksah in izkušnjah.
V magistrskem delu so analizirani načrtovalski vzorci, s katerimi lahko na storitvenem vodilu definiramo konsistenten slovar in vizualno notacijo za opis arhitekture in načrtovanje integracijskih rešitev. S pomočjo definiranega nabora vizualnih notacij, ki je sestavljen iz že obstoječih in sestavljenih vzorcev, gradimo integracijske komponente, katere uporabljamo za ponovno uporabne elemente in z njimi hitreje, bolj enostavno in na bolj zanesljiv način rešujemo vsakdanje integracijske probleme. S definiranimi primeri in dobrimi praksami pa zagotovimo, da so rešitve pravilno zastavljene in omogočajo hitrejše in lažje pristope za doseganje zadanih ciljev. V delu so vključno s podrobno analizo za ESB kot arhitekturni vzorec in za ESB integracijske rešitve bili narejeni in podani tudi primeri njihovih načrtovanj.
Cilj magistrskega dela je prikazati definicije, grafične notacije in dobre prakse z uporabo vzorcev ob postavitvi infrastrukture in razvoju oz. prikazu integracijskih rešitev na storitvenem vodilu.
Ključne besede: storitveno vodilo, načrtovalski vzorci, modeliranje, storitveno usmerjena arhitektura, integracija aplikacij
Objavljeno v DKUM: 09.08.2012; Ogledov: 3499; Prenosov: 265
Celotno besedilo (2,82 MB) |
10. |
