1. Obdavčitev kriptovalut in NFT-jev v državah Evropske unije in v ZDAAneja Onič, 2023, diplomsko delo Opis: Kriptovalute in NFT-ji so v zadnjih letih postale zelo popularna tema, vendar pa še njihova definicija ni povsem enotna, kar pa nam predstavlja težave glede pravno-davčne ureditve le-teh. Na težave pa ni naletela samo Slovenija, v diplomskem delu lahko vidimo, da se tudi države kot so Estonija, Nemčija in ZDA na tem področju še lovijo. Ker države nimajo enotne definicije kaj so kriptovalute in kaj NFT-ji so tako prepuščene same sebi pri obdavčitvi dobička iz trgovanja/rudarjenja z njimi. Vsaka država se je torej lotila pravno-davčne obravnave na svoj način, vendar pa lahko kljub temu pri nekaterih opazimo nekaj podobnosti zato so zanimive za medsebojno primerjavo.
Diplomsko delo smo začeli s predstavitvijo kriptovalut, določili smo njeno enotno definicijo ter predstavili kako te delujejo. Nadaljevali smo s predstavitvijo NFT-jev, katerim so prav tako določili enotno definicijo in predstavili kako delujejo. Pogledali smo si kako so se pravno-davčne ureditve lotile Slovenija, Nemčija, Estonija in pa ZDA. Pripravili smo tudi primerjavo pravno-davčne ureditve RS z ostalimi tremi državami.
Ključne besede: kriptovalute, NFT-ji, davčna obravnava, pravna obravnava
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
2. Davčno ugotavljanje izvora premoženjaMaja Šega, 2022, diplomsko delo Opis: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Ključne besede: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 726; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Odgovornost organov vodenja in nadzora v insolvenčnih postopkih s primeri sodne prakseJaka Topič, 2022, diplomsko delo Opis: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Ključne besede: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Družbeno odgovorno poslovanje družb v odvisnosti od strukture lastništva in velikosti družbeAmadeja Podlesnik, 2022, magistrsko delo Opis: V današnjem času več ne velja, da glavni cilj družbe prestavlja ustvarjanje dobička in delovanje v smeri zgolj za dobrobit lastnikov oz. delničarjev. Dandanes se je poleg tega pričelo upoštevati tudi interese deležnikov in interesnih skupin, ob enem pa tudi dajati velik poudarek na gospodarsko in okoljsko politiko. Vsa ta dejanja predstavljajo v družbah trajnostno upravljanje.
V ospredje svojega poslovanja pa družbe vse več postavljajo družbeno odgovornost, predvsem tista podjetja, ki se zavedajo, da jim odgovoren odnos do zunanjih in notranjih deležnikov, tukaj govorimo o zaposlenih, dobaviteljih, kupcih ter lokalni in širši skupnosti prinaša zgolj prednosti in koristi.
Na podlagi dejstev, da je v današnjem času za dober ugled in dobro finančno poslovanje družbe pomembno tako družbeno odgovorno poslovanje kot trajnostno upravljanje smo s pomočjo literature najprej pregledali definicije obeh pojmov ter se pobližje spoznali z teoretični vidikom obeh pojmov. Za raziskavo v praktičnem delu naloge pa smo pregledali še kako družbe poročajo o družbenem poslovanju in trajnostnem upravljanju.
Zanimalo nas je kako družbe v Sloveniji, ki se razlikujejo v strukturi lastništva in velikosti družbe ta dva koncepta vpeljujejo in udejanja v svojem poslovanju. Zato smo analizirali poročanje družbene odgovornosti v vsakem izbranem podjetju, s pomočjo letnih poročil in tako ugotovili katere družbe posvečajo temu več pozornosti. Na podlagi osnovnih podatkov o družbah kot so osnovni kapital, število zaposleni smo ugotavljali kakšna je velikost družbe. Ker pa nas je zanimalo tudi, če imajo finančno stanje družbe vpliv na odločitev o družbenem poslovanju pa smo primerjali čiste dobičke iz prodaje vseh izbranih družb. Dobljene podatke smo s pomočjo hipotez analizirali v sklepnem delu magistrske naloge.
Ključne besede: Družba, družbena odgovornost, družbeno odgovorno poslovanje trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega svetaPolona Lešnik, 2022, diplomsko delo Opis: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor.
Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge.
Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Ključne besede: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 735; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. |
7. Potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter primerjava z izbranimi državamiManja Koželj, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavila potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Podrobneje so opisani nekateri členi iz Zakona o potrošniških kreditih in Direktive o potrošniških kreditnih pogodbah. Raziskala sem kakšni so pogoji za pridobitev dovoljenja za potrošniško kreditiranje in razlike med potrošniškimi kreditnimi ponudbami v bančnem in nebančnem sektorju. Ugotovila sem, da lahko pri ponudnikih nebančnega sektorja pride do oderuških obrestnih mer in zlorab potrošnikov. Osredotočila sem se tudi na delež potrošniškega kreditiranja v Sloveniji in EU ter kako je na to vplivala epidemija Covida-19. V vseh državah se je tako zaradi epidemije poznal padec deleža potrošniških kreditov. Velik vpliv na potrošniško kreditiranje pa ima tudi digitalizacija, ki je pripomogla k čezmejnemu ponujanju potrošniških kreditov. Na koncu so predstavljene osnove potrošniškega kreditiranja na podlagi nacionalnih zakonov in Direktive o potrošnih kreditnih pogodbah v izbranih članicah EU: Italiji, Portugalski in Španiji ter primerjava zakonodaje o potrošniških kreditih v ZDA in EU. Ugotovila sem, da si je zakonodaja o potrošniških kreditih v Sloveniji in drugih državah članicah EU zelo podobna saj temelji na Direktivi o potrošniških kreditnih pogodbah, medtem ko se zakoni nekoliko razlikujejo v ZDA.
Ključne besede: potrošniško kreditiranje, Zakon o potrošniških kreditih, potrošniški kredit, kreditodajalec, kreditojemalec
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,92 MB) |
8. Davčno-Pravna ureditev kriptovalutAljaž Petrovič, 2021, diplomsko delo Opis: Kriptovalute so popularna tema, za katero še zdaj nimamo vseh odgovorov glede na njihovo davčno-pravno ureditev tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Pomanjkanje enotne definicije kriptovalut državam oteži umestitev kriptovalut v njihovo obstoječo zakonodajo in posledično njihovo davčno obravnavo. Države so tako prepuščene same sebi, da uspešno obdavčijo dobičke iz kriptovalut. Nekatere države se zgledujejo po drugih, naprednejših državah in tako samo prenesejo njihovo obravnavo v svojo zakonodajo. Imamo pa tudi države, ki so se lotile davčne obravnave kriptovalut na svoj način. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija. Tako imamo v praksi različne davčno-pravne ureditve kriptovalut v državah, ki so posledično zanimive za medsebojno primerjavo. Mi smo te primerjave v delu tudi predstavili.
Ključne besede: kriptovalute, davčna obravnava kriptovalut, pravna ureditev kriptovalut, izboljšave davčno-pravne ureditve kriptovalut v RS.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 143
Celotno besedilo (670,33 KB) |
9. |
10. Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbahUrban Bratina, 2020, magistrsko delo Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini.
Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe.
Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja.
Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2020; Ogledov: 1444; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,67 MB) |
