1. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo
Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,61 MB) |
2. Primerjava sistemov obdavčevanja nepremičnin v Sloveniji, na Danskem in Združenih arabskih emiratih, pregled razlik, podobnosti in izzivovCorina Ježovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomske delu obravnavamo obdavčevanje nepremičnin v treh različnih državah, s tremi različnimi sistemu obdavčevanja nepremičnin, te države so Slovenija, Danska in Združeni arabski emirati. Cilj naloge je analiziranje in primerjava ključnih značilnosti navedenih sistemov obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni osnovni koncepti obdavčevanja nepremičnin, vključno z vrstami davkov. Opravljena je tudi primerjava med državami, ter napisane količine pobranih davkov za vsako državo posebej z indeksi uspešnosti za štiri obdobja med 2019 do 2022. V sklepnem delu naloge so predstavljene hipoteze ter obrazložitev primerjav in učinkovitosti. Predstavljene so tudi določene spremembe in ideje, kako te sisteme izboljšati ter se izogniti davčnim utajam in neplačevanju davka.
Keywords: : nepremičnina, davek na promet nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, Slovenija, Danska, Dubaj, utaja, primerjava sistemov obdavčevanja.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,20 MB) |
3. Pretvorba Bitcoin Trust v spot Bitcoin ETF na primeru družbe Grayscale InvestmentsMaša Verhovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pretvorbo Bitcoin Trustov v Spot Bitcoin ETF-je, s posebnim poudarkom na družbi Grayscale Investments. Analizirani so ključni regulatorni, finančni in tržni izzivi, povezani s to pretvorbo. V empiričnem delu je podrobno predstavljen primer Grayscale Bitcoin Trusta (GBTC), kjer je prikazan praktični vidik tega prehoda. Na podlagi izvedene analize naloga ponuja vpogled v ključne vidike prehoda iz Bitcoin Trusta v Bitcoin ETF-je in njihove posledice za trg kriptovalut.
Keywords: Bitcoin Trust, spot Bitcoin ETF, Grayscale Investments, regulativni okvir, pretvorba finančnih produktov.
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,71 MB) |
4. Obdavčitev kriptovalut in NFT-jev v državah Evropske unije in v ZDAAneja Onič, 2023, undergraduate thesis Abstract: Kriptovalute in NFT-ji so v zadnjih letih postale zelo popularna tema, vendar pa še njihova definicija ni povsem enotna, kar pa nam predstavlja težave glede pravno-davčne ureditve le-teh. Na težave pa ni naletela samo Slovenija, v diplomskem delu lahko vidimo, da se tudi države kot so Estonija, Nemčija in ZDA na tem področju še lovijo. Ker države nimajo enotne definicije kaj so kriptovalute in kaj NFT-ji so tako prepuščene same sebi pri obdavčitvi dobička iz trgovanja/rudarjenja z njimi. Vsaka država se je torej lotila pravno-davčne obravnave na svoj način, vendar pa lahko kljub temu pri nekaterih opazimo nekaj podobnosti zato so zanimive za medsebojno primerjavo.
Diplomsko delo smo začeli s predstavitvijo kriptovalut, določili smo njeno enotno definicijo ter predstavili kako te delujejo. Nadaljevali smo s predstavitvijo NFT-jev, katerim so prav tako določili enotno definicijo in predstavili kako delujejo. Pogledali smo si kako so se pravno-davčne ureditve lotile Slovenija, Nemčija, Estonija in pa ZDA. Pripravili smo tudi primerjavo pravno-davčne ureditve RS z ostalimi tremi državami.
Keywords: kriptovalute, NFT-ji, davčna obravnava, pravna obravnava
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 429; Downloads: 108
Full text (2,03 MB) |
5. Davčno ugotavljanje izvora premoženjaMaja Šega, 2022, undergraduate thesis Abstract: Ugotavljanje izvora premoženja v Sloveniji temelji na Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki opredeljuje možnost uvedbe postopka finančne preiskave in možnost odvzema premoženja nezakonitega izvora. S finančno preiskavo se odkrijejo premalo obračunane dajatve ali druge nepravilnosti, prav tako dobimo s finančno preiskavo potrebne podatke za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora ali pa podatke o začasnem zavarovanju odvzema. Namen finančnih preiskav je tako preprečevanje in zaviranje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora zaradi varstva pridobivanja premoženja na zakonit način ter zaradi zaščite gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. To se v Republiki Sloveniji zagotavlja z odvzemom premoženja tistim, ki so takšno premoženje pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti premoženja. Finančna preiskava, ki jo izvaja Finančna uprava Republike Slovenije je opredeljena v 100. členu Zakona o finančni upravi. FURS izvaja finančne preiskave, ki se usmerjajo v odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje nezakonitih dejavnosti ter kršitev predpisov. FURS v okviru finančnih preiskav sodeluje tudi z Državnim tožilstvom, policijo, Uradom za preprečevanje pranja denarja in Komisijo za preprečevanje korupcije. Glavni predmet finančnih preiskav predstavlja odkrivanje tihotapskih mrež, utaje DDV, nadzori nad davkom o dohodku pravnih oseb, odkrivanje nezakonitega premoženja itd. FURS sam opredeli kdaj gre za visoko ogroženost varnosti države ali pa za ogroženost finančnega interesa Republike Slovenije, in na podlagi vsakega individualnega primera presodi ali je potrebna sprožitev postopka finančne preiskave. Finančna uprava Republike Slovenije pa pri svojem delovanju sodeluje tudi z mednarodnimi institucijami kot so Europol, Eurojust in Eurofisc.
Keywords: Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Finanačna uprava Republike Slovenije, odvzem premoženja nezakonitega izvora, mednarodne institucije, odvzem premoženja, diplomsko delo
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 726; Downloads: 100
Full text (1,18 MB) |
6. Odgovornost organov vodenja in nadzora v insolvenčnih postopkih s primeri sodne prakseJaka Topič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 589; Downloads: 66
Full text (1,45 MB) |
7. Družbeno odgovorno poslovanje družb v odvisnosti od strukture lastništva in velikosti družbeAmadeja Podlesnik, 2022, master's thesis Abstract: V današnjem času več ne velja, da glavni cilj družbe prestavlja ustvarjanje dobička in delovanje v smeri zgolj za dobrobit lastnikov oz. delničarjev. Dandanes se je poleg tega pričelo upoštevati tudi interese deležnikov in interesnih skupin, ob enem pa tudi dajati velik poudarek na gospodarsko in okoljsko politiko. Vsa ta dejanja predstavljajo v družbah trajnostno upravljanje.
V ospredje svojega poslovanja pa družbe vse več postavljajo družbeno odgovornost, predvsem tista podjetja, ki se zavedajo, da jim odgovoren odnos do zunanjih in notranjih deležnikov, tukaj govorimo o zaposlenih, dobaviteljih, kupcih ter lokalni in širši skupnosti prinaša zgolj prednosti in koristi.
Na podlagi dejstev, da je v današnjem času za dober ugled in dobro finančno poslovanje družbe pomembno tako družbeno odgovorno poslovanje kot trajnostno upravljanje smo s pomočjo literature najprej pregledali definicije obeh pojmov ter se pobližje spoznali z teoretični vidikom obeh pojmov. Za raziskavo v praktičnem delu naloge pa smo pregledali še kako družbe poročajo o družbenem poslovanju in trajnostnem upravljanju.
Zanimalo nas je kako družbe v Sloveniji, ki se razlikujejo v strukturi lastništva in velikosti družbe ta dva koncepta vpeljujejo in udejanja v svojem poslovanju. Zato smo analizirali poročanje družbene odgovornosti v vsakem izbranem podjetju, s pomočjo letnih poročil in tako ugotovili katere družbe posvečajo temu več pozornosti. Na podlagi osnovnih podatkov o družbah kot so osnovni kapital, število zaposleni smo ugotavljali kakšna je velikost družbe. Ker pa nas je zanimalo tudi, če imajo finančno stanje družbe vpliv na odločitev o družbenem poslovanju pa smo primerjali čiste dobičke iz prodaje vseh izbranih družb. Dobljene podatke smo s pomočjo hipotez analizirali v sklepnem delu magistrske naloge.
Keywords: Družba, družbena odgovornost, družbeno odgovorno poslovanje trajnostni razvoj, trajnostno upravljanje
Published in DKUM: 27.10.2022; Views: 635; Downloads: 76
Full text (1,41 MB) |
8. Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega svetaPolona Lešnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor.
Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge.
Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Keywords: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 735; Downloads: 138
Full text (1,20 MB) |
9. |
10. Potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter primerjava z izbranimi državamiManja Koželj, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila potrošniško kreditiranje na podlagi dovoljenja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Podrobneje so opisani nekateri členi iz Zakona o potrošniških kreditih in Direktive o potrošniških kreditnih pogodbah. Raziskala sem kakšni so pogoji za pridobitev dovoljenja za potrošniško kreditiranje in razlike med potrošniškimi kreditnimi ponudbami v bančnem in nebančnem sektorju. Ugotovila sem, da lahko pri ponudnikih nebančnega sektorja pride do oderuških obrestnih mer in zlorab potrošnikov. Osredotočila sem se tudi na delež potrošniškega kreditiranja v Sloveniji in EU ter kako je na to vplivala epidemija Covida-19. V vseh državah se je tako zaradi epidemije poznal padec deleža potrošniških kreditov. Velik vpliv na potrošniško kreditiranje pa ima tudi digitalizacija, ki je pripomogla k čezmejnemu ponujanju potrošniških kreditov. Na koncu so predstavljene osnove potrošniškega kreditiranja na podlagi nacionalnih zakonov in Direktive o potrošnih kreditnih pogodbah v izbranih članicah EU: Italiji, Portugalski in Španiji ter primerjava zakonodaje o potrošniških kreditih v ZDA in EU. Ugotovila sem, da si je zakonodaja o potrošniških kreditih v Sloveniji in drugih državah članicah EU zelo podobna saj temelji na Direktivi o potrošniških kreditnih pogodbah, medtem ko se zakoni nekoliko razlikujejo v ZDA.
Keywords: potrošniško kreditiranje, Zakon o potrošniških kreditih, potrošniški kredit, kreditodajalec, kreditojemalec
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 893; Downloads: 133
Full text (1,92 MB) |
