Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obligacijsko pravo obravnava razmerja med upnikom in dolžnikom. Razmerje med strankama lahko nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, nastanka škode, neupravičene pridobitve, poslovodstva brez naročila ter največkrat na podlagi pogodbe. Pogodbena razmerja stranke kršijo z nepravilno izpolnitvijo, nemožnostjo izpolnitve, neupoštevanjem stranskih obveznosti ter zamudo. Institut zamude nastopi, ko stranka svoje obveznosti ob zapadlosti ne izpolni, pri čemer obveznost obstaja naprej in jo je še vedno možno izpolniti. Možno je, da stranka svoje obveznosti ne izpolni v celoti in se zanjo ne zmeni ali pa jo želi izpolniti, vendar drugače, kot je bilo dogovorjeno. V primeru, ko upnik ni dolžan sprejeti takšne izpolnitve, jo lahko zavrne. Sankcije, ki sledijo zamudi, so pravica do odstopa od pogodbe, zamudne obresti, nadomestne izpolnitve (največkrat denarna odškodnina), lahko gre za sankcije po zakonu ali po pogodbi kot pogodbene kazni ali penali. Z raziskavo smo ugotovili, da osebe, ki sklepajo običajne pogodbe, kakor tudi osebe, ki sklepajo gospodarske pogodbe, instituta zamude ne poznajo oziroma ga poznajo površno. Za negospodarske pogodbenike je to nekako razumljivo in sprejemljivo, gospodarstveniki pa bi ga morali poznati že zaradi 6. člena v Obligacijskem zakoniku, ki nalaga strokovnjakom in gospodarstvenikom izpolnjevanje (poklicne) obveznosti s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij, oziroma skrbnostjo po pravilih stroke in po običajih.
Ključne besede: Zamuda, pogodba, upnik, dolžnik
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2424; Prenosov: 423
Celotno besedilo (807,34 KB)