| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv čustvene inteligentnosti na odnose z nadrejenimi in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu
Maja Črnič, 2021, master's thesis

Abstract: Zaradi hitrega tempa in količine dela danes nista več dovolj samo izobrazba in znanje, temveč tudi to, kako obvladujemo svoja čustva in kako se na delovnem mestu prilagajamo v medsebojnih odnosih. V magistrski nalogi smo prikazali pomembnost delovanja čustvene inteligentnosti pri zaposlenih in raziskali pomen čustvene inteligentnosti posameznika. Namen je bil proučiti mnenje posameznih zaposlenih respondentov o vplivu čustvene inteligentnosti. Cilj naloge pa je bil opredeliti zadovoljstvo pri delu, raziskati povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo podrobneje pregledali splošno stanje na področju čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi zaposlenih z nadrejenimi. Pregledali smo tudi vpliv čustvene inteligentnosti na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. V tem delu naloge smo pregledali različne teorije posameznih avtorjev o definicijah čustvene inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo ter na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Opredelili smo tudi pojme čustvene inteligentnosti in njene lastnosti. V empiričnem delu smo uporabili metode za zbiranje in generiranje podatkov. Izvedli smo kvantitativno statistično metodo zbiranja podatkov, in sicer anketo. Anketo smo izvedli po metodi »snežne kepe« s pomočjo spletnega orodja 1ka, za analizo dobljenih podatkov pa smo uporabili statistični program SPSS. Zanimalo nas je splošno mnenje o čustveni inteligentnosti in o njenem vplivu na odnose z vodjo in na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ocenili razvojne trende in aktualne izzive na področju povezave čustvene inteligentnosti v povezavi z odnosi z vodjo in z zadovoljstvom zaposlenih na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je večina anketiranih z visokošolsko izobrazbo, da so korespondenti v večini zadovoljni z medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da imajo dober odnos z vodjo. Respondentom največji dejavnik zadovoljstva predstavlja dober odnos z vodjo. Ugotovili smo, da čustvena inteligentnost skoraj ne vpliva na dejavnike zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da stopnja izobrazbe ne vpliva na stopnjo čustvene inteligentnosti. Ravno tako smo ugotovili, da med moškimi in ženskami ne obstajajo statistično pomembne razlike. Ugotovili smo, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje na delovnem mestu. Respondenti so bili mnenja, da čustvena inteligentnost vodje srednje vpliva na komunikacijo vodje z zaposlenimi. Ugotovili smo tudi, da se stopnja zadovoljstva na delovnem mestu ne razlikuje glede na različne starostne skupine. Prepričani smo, da smo z raziskavo v nalogi pripomogli k lažjemu razumevanju čustvene inteligentnosti, odnosov z nadrejenimi in zadovoljstva na delovnem mestu. Z raziskavo smo ugotovili, da ima čustvena inteligentnost vodje pozitiven vpliv na uspešno komuniciranje z drugimi na delovnem mestu. Morda bi vsak posameznik lahko pri sebi pomislil o svoji čustveni inteligentnosti, še posebej, ker glede na ugotovitve čustvena inteligentnost ni povezana s stopnjo izobrazbe.
Keywords: Čustvena inteligentnost, zadovoljstvo, odnosi, nadrejeni, test čustvene inteligentnosti
Published: 07.12.2021; Views: 96; Downloads: 13
.pdf Full text (1,42 MB)

2.
Poznavanje pravic študentov FOV UM, ki jih imajo pri opravljanju dela preko študentskega servisa
Pia Demšar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali študentsko delo. Opazovana skupina so bili dodiplomski in podiplomski študentje FOV UM Kranj, ki so bili na fakulteto vpisani v študijskem letu 2020/2021. V empiričnem delu smo uporabili metodo raziskovalnega dela spraševanje z anketiranjem. Pri tem smo uporabili orodje za anketiranje 1ka. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Namen izdelave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje poznajo svoje pravice, ki jih imajo z delom prek študentskega servisa, in v kakšni meri so seznanjeni s tem, kaj vse jim pri opravljanju tovrstne oblike dela zakonsko ne pripada. Delo prek študentskega servisa, imenovano tudi študentsko delo, je edinstveno za Slovenijo, saj tovrstnega dela v enaki pojavni obliki ne poznajo nikjer drugje v Evropski uniji. Še ena zanimivost tovrstne oblike dela je, da posameznik ni neposredno v delovnem razmerju z delodajalcem, temveč so v vlogi posrednika poslovni subjekti, torej koncesionarji, ki jim je bila podeljena pravica za posredovanje študentskega dela, bolj poznani pod imenom študentski servisi. V raziskavi smo ugotovili, da se večji del študentov, to je več kot 50 %, zaveda, da jim pri opravljanju dela prek študentskega servisa ne pripadajo nekatera izplačila, kakršna pripadajo osebam, ki so v rednem delovnem razmerju, na primer nadomestilo za malico in prevoz, plačan dopust in izplačilo regresa. Kljub temu menimo, da je študentsko delo v svoji pojavni obliki smiselno obdržati, saj na ta način mladi posamezniki dobijo priložnost, da se vključijo v delo organizacije, in tako pridobivajo dragocene delovne izkušnje.
Keywords: študenti, delo, študentsko delo, delovne pravice
Published: 22.09.2021; Views: 164; Downloads: 39
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Primerjalna analiza vidikov ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v sloveniji
Anja Vidmar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se osredotočamo na problematiko staranja delovne sile in organizacijske izzive, ki narekujejo sistematičen in celovit pristop k učinkovitemu ravnanju s starejšimi zaposlenimi. Podrobneje smo preučili rezultate primerjalne analize ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikih podjetjih v Sloveniji in ugotovili, da se ključne spremembe v dojemanju starejšega zaposlenega kažejo predvsem v večjemu strinjanju s preučevanimi lastnostmi, ki naj bi veljale za starejše delavce.Podjetja po šestih letih starejšim še vedno pripisujejo veliko delovnih izkušenj, pripadnost in lojalnost delodajalcu ter strokovno znanje. Leta 2014 je bila med štirimi, v povprečju najvišje ocenjenimi lastnostmi tudi »imajo modrost in razum«, danes pa podjetja kot četrto najznačilnejšo lastnost starejših navajajo čut za pripadnost delu. Po drugi strani pa je zaznati bolj ali manj konsistenten vzorec negativnih prepričanj o starejših zaposlenih. Podjetja starejšim zaposlenim še vedno pripisujejo slabo znanje znanja tujega jezika, nizko motiviranost, nizko produktivnost ter pomanjkanje inovativnosti pri spopadanju s težavo. Velika podjetja v Sloveniji se po šestih letih dokazano bolj zavedajo pomembnosti izvajanja prostovoljnih ukrepov, pri čemer pogosteje izvajajo ukrepe vezane na upravljanje z zdravjem na delovnem mestu, izobraževanje in usposabljanje ter kulturo in odnos v podjetju. Napovedi o načrtovanju ukrepov, ki jih organizacije trenutno ne izvajajo, so optimistične in kažejo napredek velikih podjetij v prilagajanju na spremembe. Kljub optimistični napovedi, menimo, da morajo delodajalci in mlajši zaposleni videti širšo vlogo starejših v organizaciji in se bolj zavedati njihovih veščin in sposobnosti, predvsem pa mora družba fokus raziskovanja s starostnih izgub preusmeriti na pozitivne vidike staranja. Prevrednotenje odnosa do starejših zaposlenih in povečanje delovne aktivnosti starejših bo mogoče le ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju.
Keywords: starejši zaposleni, starostna diskriminacija, lastnosti starejših, menedžment starosti, ukrepi
Published: 04.11.2020; Views: 422; Downloads: 75
.pdf Full text (2,09 MB)

4.
Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v Mariboru
Teja Per, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi. Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Keywords: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Published: 27.10.2020; Views: 312; Downloads: 80
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
Razvoj kariere žensk na področju višjega managementa
Ines Stojanović, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili trenutno stanje na področju razvoja kariere žensk v višjem managementu v Sloveniji. Predstavili smo ovire, s katerimi se ženske srečujejo na svoji karierni poti, ter ključne lastnosti za uspešno kariero. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča in opredelili pojme, ki so ključni za lažje razumevanje empiričnega dela. V empiričnem delu smo raziskali, ali mora ženska prestaviti materinstvo v zameno za uspešno kariero, katere lastnosti so ključne za uspešno kariero žensk na področju višjega managementa v Sloveniji, ter predlagali rešitve, ki jih lahko vsaka posameznica, organizacija in država sprejme za izboljšanje problematike. Zadnji del smo posvetili povzetku preverjanja hipotez in razpravi glede na pridobljene rezultate. Delo smo zaključili s sklepnimi mislimi.
Keywords: razvoj kariere žensk, ženske v višjem managementu, žensko vodenje, stekleni strop, ključne lastnosti, uspešna kariera
Published: 14.11.2019; Views: 514; Downloads: 98
.pdf Full text (1,47 MB)

6.
Model socialnega podjetništva na primeru organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji
Katja Zajko, 2019, doctoral dissertation

Abstract: Socialno podjetništvo in ponovna uporaba postajata vse pomembnejši področji proučevanja, saj vzpostavljata inovativne pristope k reševanju socialnih in okoljskih problemov ter oblikujeta nove poslovne modele. Število in raznovrstnost modelov, ki jih zasledimo v literaturi, implicirata na številne dejavnike ter mnoge deležnike vzpostavitve in delovanja socialnih podjetij in organizacij za ponovno uporabo. Nedorečenost obstoječih modelov se nanaša predvsem na pomanjkljivo vsebinsko opredelitev odnosov med ključnimi deležniki tako v socialnem podjetništvu kot tudi pri ponovni uporabi ter odsotnost povezave ključnih dejavnikov, ki so pomembni za vzpostavitev in delovanje organizacije za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje. Zato je bil glavni namen študije raziskati, kateri so tisti ključni dejavniki, ki vplivajo na vzpostavitev socialnega podjetništva in vzpostavitev dejavnosti ponovne uporabe, jih identificirati ter združiti v okviru disertacije. Posebno pozornost smo namenili oblikovanju nabora pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo organizacija za ponovno uporabo, ki deluje kot socialno podjetje, lahko uspešno delovala. Rezultati raziskave teoretičnega dela predstavljajo razvoj novega celovitega modela, v okviru katerega smo identificirali pet ključnih dejavnikov vzpostavitve organizacije za ponovno uporabo: ponudbo, povpraševanje, mreženje, lokalno skupnost in institucionalni okvir. V drugem delu doktorske disertacije smo razviti teoretični model analizirali v okviru študije primera socialnega podjetja Recosi v Sloveniji. Poudarek je bil na empiričnem testiranju treh ključnih dejavnikov, ki smo jih v doktorski disertaciji opredelili za bistvene. Ti so: mreženje, povpraševanje in lokalna skupnost. Rezultati raziskave dejavnika mreženja so pokazali, da je socialno podjetje Recosi v Sloveniji vključeno v mednarodno socialno franšizo, kar je v skladu z opredeljenim v teoretičnem modelu. Dejavnik povpraševanja smo preverili na vzorcu 600 naključno anketiranih Slovencev in na osnovi rezultatov empirične raziskave med drugim ugotovili, da več kot 50 % Slovencev že kupuje rabljene izdelke. Ugotovili smo tudi, da obstajata dve skupini kupcev, ki imata izražene preference do nakupa rabljenih izdelkov, ter tako empirično potrdili dejavnik povpraševanja, ki smo ga vsebinsko opredelili v teoretičnem modelu. Na koncu smo na vzorcu šestih lokalnih skupnosti, v katerih so že vzpostavljene organizacije za ponovno uporabo, preverili še dejavnik lokalne skupnosti. Ugotovili smo, da imajo lokalne skupnosti pozitiven odnos do vzpostavitve organizacij za ponovno uporabo, vendar pa se še vedno ne zavedajo, da je njihova podpora bistvena za vzpostavitev in delovanje organizacij za ponovno uporabo v Sloveniji. Zato bo lokalne skupnosti treba bolj ozavestiti in jasneje opredeliti njihovo vlogo pri vzpostavitvi organizacij za ponovno uporabo, ki je ključna za delovanje, kot izhaja iz ugotovitev teoretičnega modela. Spoznanja raziskovalnega dela o ključnih dejavnikih, ki jih poudarja disertacija, omogočajo razumevanje nekaterih pogosto prezrtih dognanj glede razvoja organizacij za ponovno uporabo, ki delujejo kot socialna podjetja. Teoretična opredelitev modela odpira možnosti za prihodnje empirične raziskave, predvsem raziskavo ključnega dejavnika ponudbe, ki ga v naši doktorski disertaciji nismo preverjali.
Keywords: socialno podjetništvo, ponovna uporaba, organizacije za ponovno uporabo, model, dejavniki, mreženje, lokalna skupnost, ponudba, povpraševanje
Published: 28.05.2019; Views: 821; Downloads: 86
.pdf Full text (3,50 MB)

7.
Zavzetost zaposlenih – testiranje zanesljivosti teoretičnega modela UWES -17 v Podjetju X
Irma Kušter, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Pojem »zavzetost zaposlenih« se je pričel pojavljati pred približno dvajsetimi leti, najprej kot antipod pojmu »izgorelost zaposlenih«. Zavzetost opisuje, kako zaposleni racionalno razmišljajo o svoji organizaciji, kako čutijo o njej ter v kolikšni meri so aktivni pri doseganju organizacijskih ciljev. V prvi vrsti pa predstavlja psihološko navezanost zaposlenih na organizacijo, v kateri so zaposleni in so najpomembnejši dejavnik uspešnosti organizacije. Cilj naše raziskave je bil izmeriti zavzetost na vzorcu zaposlenih v enem od sektorjev v Podjetju X ter na pridobljenih podatkih testirati zanesljivost teoretičnega modela za merjenje zavzetosti UWES – 17. Podatke smo pridobili s spletnim anketiranjem z že obstoječim vprašalnikom UWES -17. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino ter povzeli definicije zavzetosti, dejavnike zavzetosti in značilnosti zavzetih zaposlenih. Proučili smo metode merjenja zavzetosti nekaj največjih in najbolj znanih raziskovalnih podjetij, ki s svojimi modeli izvajajo merjenja in izobražujejo po vsem svetu. Zanimale so nas zadnje opravljene raziskave in rezultati merjenj. V empiričnem delu smo s statističnim programom SPSS analizirali podatke, predstavili opisne statistike ter nekaj bivariatnih analiz, s katerimi smo izmerili povprečno stopnjo skupne zavzetosti ter opravili primerjave stopnje zavzetosti med skupinami zaposlenih glede na nekatere demografske dejavnike. Nato smo s faktorsko analizo testirali naše raziskovalno vprašanje »Ali bo faktorska analiza na pridobljenih podatkih v Podjetju X pokazala enake rezultate, kot so klasificirani po metodi UWES – 17?«. Ugotovili smo zelo visoko korelacijo med faktorji, namesto treh dimenzij zavzetosti pa smo v našem modelu identificirali le dve kategoriji zavzetosti. V prvo kategorijo smo dobili združene vse dejavnike dveh kategorij zavzetosti teoretičnega modela UWES -17, predanost in vpletenost ( ang. Absorption in Dedication), naša druga kategorija pa je identična kategoriji teoretičnega modela in vsebuje vseh šest dimenzij kategorije vitalnost (ang. Vigor).
Keywords: zavzetost, dejavniki zavzetosti, model merjenja zavzetosti, Utrecht Work Engagement Scale (UWES)
Published: 22.06.2018; Views: 1071; Downloads: 218
.pdf Full text (2,11 MB)

8.
Trg dela mladih v Sloveniji
Petra Zupan, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika. V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih. Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Keywords: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Published: 15.05.2017; Views: 2429; Downloads: 569
.pdf Full text (1,91 MB)

9.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Keywords: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Published: 04.05.2017; Views: 967; Downloads: 72
.pdf Full text (1,40 MB)

10.
Reasons for plagiarism in higher education
Polona Šprajc, Marko Urh, Janja Jerebic, Dragan Trivan, Eva Jereb, 2017, original scientific article

Abstract: Background and Purpose: The survey was performed to determine the reasons that lead students to possibly commit plagiarism during their studies. By doing so, we wanted to determine the main reason for the appearance of plagiarism and how, within this main reasons, various indicators of plagiarism are judged and, finally, how demographic data and student motivation for study are associated with the reasons for plagiarism. Design/Methodology/Approach: A paper-and-pencil survey was carried out among 17 faculties of the University of Maribor in Slovenia. A sample of 139 students 85 males and 54 females participated in this study, ages ranged from 19 to 36 years. The questionnaire contained 95 closed questions referring to: (i) general data, (ii) education, (iii) social status, (iv) awareness of plagiarism, and (v) reasons for plagiarism. Parametric and nonparametric statistical tests were performed depending on distributions of the answers. Results: The results reveal that information and communication technology is largely responsible for the plagiarism with two reasons highlighted: ease of copying and ease of access to materials and new technologies. We also found some differences between low and high motivated students. Different average values of the answers considering motivation for study were confirmed for academic skills, teaching factors and other reasons for plagiarism, where the average for lower motivated students is significantly different (higher) than the average for higher motivated students. At the end we could find no direct relationship between the average time spent on the Internet and plagiarism. Conclusion: The transmission of knowledge is the basic mission of faculties. This mission is based on moral beliefs about the harmfulness of its abuse, and plagiarism is exactly such abuse. Regardless of the students past at this point professors are those who could greatly contribute to the right set of skills to keep students off plagiarising.
Keywords: plagiarism, reasons for plagiarism, academic skills, higher education
Published: 06.04.2017; Views: 1255; Downloads: 346
.pdf Full text (420,34 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica