| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dolgotrajna osamitev zapornikov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klara Jereb, 2022, diplomsko delo

Opis: Ko so v 18. stoletju »izumili« kazen samice, je ta v trenutku postala izjemno popularna. Njene nepravilnosti in grozljive posledice njene množične uporabe so se začele kazati dokaj hitro, vendar je moralo kljub temu preteči kar nekaj časa, preden so njeno uporabo v praksi pričeli zares opuščati. Podobno je tudi danes, ko o škodljivih posledicah tega ukrepa ni več dvoma, vendar se ga kljub temu poslužujemo v ne tako zelo majhnem obsegu. Na prvi pogled se zdi, da je obsežna pravna ureditev področja dolgotrajnih osamitev, še posebej na evropskih tleh, dovolj veliko varovalo, ki zagotavlja, da bi bila uporaba stroge izolacije vedno upravičena in pravična ter izvedena v poštenih okoliščinah, ki spoštujejo najosnovnejše človekove pravice. Ko se v omenjeno problematiko poglobimo, vidimo, da temu ni vedno tako in da bi morala biti odločitev o tako hudem posegu v življenje posameznika nedvomno podvržena nadzoru, ki naj bo nepristranski in neodvisen, po možnosti sodni presoji, nikakor pa ne zgolj samovolji posameznih direktorjev zavodov. V Združenih državah Amerike je situacija nedvomno najslabša, vendar tudi v Evropi nemalokrat prihaja do nepravilnosti in zlorab pri uporabi disciplinskih ukrepov osamitve. Okolje, v katerem je posameznik prisiljen, da dni neprostovoljno preživlja v strogi izolaciji, brez normalnih socialnih stikov ter brez ustrezne stimulacije iz okolja, ustvarja veliko tveganje za resne psihološke posledice. Tako stroga oblika kaznovanja je v določenih primerih morda res nepogrešljiva, a kaj ko ponavadi ni uporabljena kot zadnja možnost, ko so vse druge že izčrpane. Posebej problematično je, ker je kazen samice, z vso deprivacijo, ki jo prinaša, v nasprotju z enim od glavnih namenov zapora, tj. rehabilitacijo storilcev kaznivih dejanj in olajšanjem njihove reintegracije v družbo. Znano je namreč, da brezdelje in pomanjkanje dostopa do programov dodatno povečujeta antisocialne nagnjenosti zapornikov. Namesto (pre)strogega kaznovanja bi bilo torej dobrodošlo, da bi se reševanja problemov zaporskega nasilja lotili prek razvitega sistema alternativnih disciplinskih sankcij.
Ključne besede: diplomske naloge, deprivacija, izolacija, samica, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 612; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici