| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek sodobnih znanstvenih spoznanj k učinkovitejšemu vodenju kognitivnega intervjuja
Karmen Jereb, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen tega prispevka je predstaviti nekatere novejše ugotovitve in znanstvena spoznanja o preiskovalnem intervjuvanju, kot jih uporabljajo v tujini. V prispevku je predstavljena izboljšana različica kognitivnega intervjuja (angl. enhanced cognitive interview – ECI). Gre za eno najbolj znanih in široko uporabljanih tehnik za pridobivanje informacij od kooperativnih prič in žrtev kaznivih dejanj. V Veliki Britaniji je temelj trenutnega modela preiskovalnega intervjuja PEACE, o njem pa se izobražujejo tako na novo zaposleni policisti kot strokovnjaki za izvajanje intervjujev. Opisana je učinkovitost protokola (veljavnost in točnost pridobljenih informacij), prav tako pa tudi usposabljanje, ki vključuje učenje kognitivnih tehnik. Takšno usposabljanje lahko pripomore k boljšemu nastopu, vodenju in izpraševanju prič ter žrtev kaznivih dejanj Metode: Prispevek je nastal na osnovi integrirane sinteze strokovnih, predvsem pa znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju preiskovalnega intervjuvanja v svetu. Ugotovitve: Kognitivni intervju ostaja ena najboljših praks na tem področju kljub določenim omejitvam, kot so npr. časovna zamudnost, število in kompleksnost razpoložljivih tehnik. Preiskovalni organi potrebujejo poenostavljen in intervjuvancu prijazen protokol, ki vsebuje le preizkušene elemente za izboljšanje spomina ter izvedljiv enoten postopek z manj kognitivne zahtevnosti za izvajalce intervjujev, ki delujejo v vse bolj kompleksnih operativnih okvirih. Pričakujemo lahko, da bo šel razvoj v smeri prilagajanja posameznih tehnik realnim potrebam policije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, preiskovalcem, ki opravljajo informativne pogovore, in vodstvu policije, ki lahko spoznanja iz prispevka upoštevajo pri uvajanju sodobnejših in učinkovitejših modelov intervjujev v preiskovalno prakso. Izsledki poudarjajo pomembnost približanja slovenske prakse tujim znanstvenim spoznanjem predvsem v smislu učinkovitejšega in etično sprejemljivejšega modela intervjuvanja.
Ključne besede: preiskovalni intervju, kognitivni intervju, izboljšani kognitivni intervju
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 925; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (557,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Psihopatologija in odklonskost pri motnjah navezanosti : magistrsko delo
Karmen Jereb, 2012, magistrsko delo

Opis: Navezanost pomeni način vedenja in čutenja, ki otroku omogoča stik s starši ter mu zagotavlja, da bodo starši vedno poskrbeli zanj. Na ravni posameznika govorimo o tipu ali stilu navezanosti, ki določa v katere smeri se bo razvijala njegova osebnost. Ta razvoj ni samo psihološki: celo povsem organske sposobnosti regulacije čustev v možganih so neposredno odvisne od psihobiološke uglašenosti med otrokom in starši. Če uglašenosti ni, se te strukture pri otroku ne bodo razvile. Organizacija možganov pri varno in nevarno navezanih posameznikih se razlikuje, kar pojasni tudi večjo dovzetnost ne-varno navezanih posameznikov za psihopatologijo in s stresom povezane duševne motnje. Iz čustvenega vzorca odnosov v družini lahko prepoznamo, kakšna je afektivna dinamika sistema in kateri afekti so regulirani s pomočjo patoloških oblik vedenja in odnosov. S sledenjem afekta preko prenosa patoloških vzorcev odnosov, skozi oblike navezanosti, popačene spomine in specifično emocionalno dinamiko odnosov, lahko ugotovimo, kateri temeljni afekt v sistemu še nima normalnega dostopa do zavesti in ne more vstopiti v obvladljivo emocionalno dinamiko sistema odnosov. Raziskave so pokazale, da se stili navezanosti medgeneracijsko prenašajo in so relativno trajni. Najpomembnejše odkritje teorije navezanosti in nevropsihologije je, da so ti procesi vedno nezavedni in da predstavljajo v telo vpisan in vgrajen temelj kasnejšega vedenja, doživljanja, čutenja in delovanja. Preoblikovanje navezanosti v varno, in prepoznavanje temeljnega afekta, prekine sicer avtomatični medgeneracijski prenos ne-varne navezanosti, zlorab in travm, pomeni pa globinsko preoblikovanje relacijske dinamike.
Ključne besede: navezanost, motnje navezanosti, duševne motnje, odklonsko vedenje, psihopatologija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3518; Prenosov: 946
.pdf Celotno besedilo (385,90 KB)

Iskanje izvedeno v 1.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici