| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Mit Literatur in die Welt einer Fremdsprache - S književnostjo v svet tujega jezika
Adrijana Koroša, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Otroška in mladinska književnost sta lahko pri pouku tujega jezika uspešno uporabljeni in otroka na zanimiv in privlačen način vpeljeta v svet tujega jezika. Namen pričujočega dela je poiskati in predstaviti razlike med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika. Na začetku je opisano, kaj je jezik, kako se otrok uči jezikov, katere zvrsti otroške in mladinske književnosti so primerne za pouk tujega jezika, kako učitelji učence motivirajo za branje knjig, kakšna je vloga in katere so naloge učitelja pri pouku tujega jezika. Zatem so navedeni še cilji književnega pouka, kriteriji za izbiro književnih del, ki jih morajo učitelji upoštevati, metode za obravnavo književnega dela in koraki, po katerih obravnava književnega dela poteka, skupaj z nalogami, kot predlogi za obravnavo književnega dela. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bil sestavljen anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali učitelji nemškega jezika na enojezičnih in dvojezičnih osnovnih šolah. Rezultati anketnega vprašalnika so tabelarično in grafično ponazorjeni in nudijo pregledno primerjavo med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami ter kažejo, da učitelji pri pouku tujega jezika obravnavajo književna dela, da se jim zdi uporaba književnosti pri pouku tujega jezika smiselna, da pa književnost po mnenju učiteljev in učiteljic nemškega jezika pri pouku tujega jezika ne potrebuje večjega poudarka. Hkrati so rezultati pokazali, da med enojezičnimi in dvojezičnimi osnovnimi šolami obstajajo določene razlike glede na uporabo književnosti pri pouku tujega jezika.
Keywords: otroška in mladinska književnost, jezik, bralna motivacija, pouk tujega jezika, enojezičnost, dvojezičnost, tuji jezik, književna didaktika
Published: 23.03.2010; Views: 2309; Downloads: 194
.pdf Full text (666,95 KB)

2.
Didaktizacija literarnega besedila »Modri sifon« avtorja Ursa Widmerja
Vesna Mrakič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj pričujočega dela je bil predstaviti literarno delo Modri sifon avtorja Ursa Widmerja in možnosti za njegovo didaktizacijo. Najprej se ukvarjamo z vprašanjem zakaj je literatura sploh pomembna in zakaj prihaja pri pouku nemščine kot tujega jezika do nelagodja in upora pri obravnavi literature. S pomočjo definicij nekaterih znanih teoretikov sledi obravnava literarne didaktike. Ker je v letu 2008 prišlo do aktualizacije starih učnih načrtov za nemški jezik v gimnazijah, sledi najprej predstavitev obeh učnih načrtov in nato še primerjava starega in novega učnega načrta. Razlike in podobnosti, ki se nanašajo na vlogo in obravnavo literature pri pouku nemščine kot tujega jezika, so tudi podrobneje predstavljene. Sledi kratka predstavitev švicarske književnosti in avtorja dela, Ursa Widmerja, ter njegovega literarnega ustvarjanja. Osrednji del predstavlja primer didaktizacije dela Modri sifon, ki vsebuje tabelarni učni potek z natančnim opisom ter delovne liste, ki so potrebni pri obravnavi tega dela.
Keywords: Primer didaktizacije, Literarna didaktika, Pouk nemščine kot tujega jezika, Švicarska književnost po letu 1945, Urs Widmer, Modri sifon
Published: 25.11.2009; Views: 2979; Downloads: 234
.pdf Full text (5,19 MB)

3.
Izražanje emocij pri pouku nemščine
Tina Habith, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava kompleksni fenomen pri pouku tujega jezika, to so emocije. Osrednji cilj je posvečen izražanju emocij pri pouku nemščine. S pomočjo analize učbenika bom poskušala ugotoviti, kakšen prostor je namenjen emocijam pri pouku, pri katerih oblikah vaj se emocije pojavijo in ali je izražanje emocij kulturno pogojeno. Predvidevam, da se bo izkazalo, da k izražanju emocij pri pouku veliko pripomore tudi učitelj. Učiteljeva priprava na pouk s pomočjo učnega gradiva, učiteljevo zanimanje za kulturo učencev, njegov angažma pri upoštevanju učencev kot celovite osebnosti še dodatno vzpodbudijo senzibilnost za učenje in tuji jezik. Zaradi pozitivne samozavesti pri učenju tujega jezika se učenje jezika in kasnejša ustrezna uporaba tujega jezika ne zdita tako zahtevni.
Keywords: pouk tujega jezika, emocije pri pouku, analiza učbenika em Brückenkurs, emocije pri učenju, identiteta in jezik
Published: 15.07.2010; Views: 1728; Downloads: 135
.pdf Full text (514,57 KB)

4.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Keywords: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Published: 21.10.2010; Views: 3955; Downloads: 522
.pdf Full text (2,19 MB)

5.
Didaktizacija novele "Mladost v nekem avstrijskem mestu" avtorice Ingeborg Bachmann
Brina Miklavc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je predstavitev novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu« avtorice Ingeborg Bachmann in načini njene didaktizacije. V prvem, teoretičnem delu, se bomo ukvarjali z literaturo iz zornega kota komunikacije in z njo povezanim sovplivom štirih dejavnikov (avtor, prejemnik-učenec, knjiga, učitelj). Dejavniki po navadi ne uporabljajo enako govorno kodo, zato mora biti učitelj sposoben razvozlati kodo avtorja in njegovega literarnega dela in ga prirediti tako, da je razumljiv glede na predznanje in razumevanje učenca. Mediacija ni zmeraj enostavna, a z dobro pripravo je posredovanje učencu mogoče. Pri postopku mediacije je zelo pomemben učitelj, saj je od njegovega posredovanja odvisno zanimanje in razumevanje učencev. Pri učiteljevi izbiri didaktične metode je pomembno, da ohranja načela bralne didaktike in didaktike pisanja. Branje je zelo kompleksen proces, pri katerem se učenci nenehno učijo. Razumevanje literarnega teksta ni zmeraj enostavno, zato mora biti učitelj prilagodljiv. Ko se učenci naučijo katere podrobnosti so v literarnem tekstu pomembne, se lahko posvetijo pisanju esejev. Pri pisanju morajo biti pozorni predvsem na njihovo argumentacijo in na podrobnosti literarnega teksta. Vsak od štirih dejavnikov ima pri pouku lastno funkcijo. Literarno besedilo posreduje bralcu vsebino. Le-ta ima določeno strukturo in potek kot tudi edinstveno izrazoslovje, ki ga zaznamuje avtor. Avtor besedila ima edinstven način pisanja, ki se je izoblikoval zaradi njegovih socialnih stikov. Učencu mora učitelj omogočiti sproščeno branje s čim manj predsodki, le na tak način je lahko njegovo sprejemanje teksta usmerjeno v produkcijo lastnega kritičnega mišljenja. Učitelj mora pri svojih predavanjih paziti na didaktično ustreznost. Pri tem ima na razpolago tri didaktične modele. Prvi se imenuje analitični model. Zanj je značilno, da učenec literarno delo najprej prebere, šele nato se loti analize dela. Pri sintetičnem modelu bere učenec tekst fragmentarno, na enak način izvajamo tudi analizo novele. Tretji didaktični model pa je kombinacija obeh in se imenuje integrativni. Kot nam že ime pove je namenjen čim boljši integraciji učenca v literarni pouk in analizo novele. Ker je pouk produkcijsko usmerjen, učitelj izbere model, ki najbolj ustreza produkciji eseja. Pisanje eseja je končni in najbolj zahteven produkt učenja nemščine na višjem nivoju. Cilji pouka pri nemščini na višjem nivoju so zaznavanje okoliščin v tekstu, prikaz glavnih in stranskih likov v literarnem besedilu in njihovi medsebojni odnosi. Poleg vsebine pa naj bi vsak učenec poznal tudi osnovne literarne termine in strokovno izrazoslovje. Pouk na višjem nivoju mora biti zaznamovan tako, da se učenci naučijo do mature sprejeti novelo in jo analizirati ter jo pisno in ustno povzeti. Vsekakor bi moral vsak učitelj posedovati analizo obravnavanega literarnega besedila. Le-ta je vsebovana v predloženi diplomski nalogi. Drugi del diplomske naloge vsebuje predloge za didaktizacijo novele »Mladost v nekem avstrijskem mestu«. V tem delu so napisane priprave za pet učnih ur, skupaj z vajami. Vaje so zasnovane tako, da učenca vzpodbujajo k samostojnemu mišljenju in na vizualen in slušen način vzpodbujajo njegovo kreativnost.
Keywords: Ključne besede: branje, literatura, literarna didaktika, didaktizacija, učni cilji pri pouku nemščine na višjem nivoju, Mladost v nekem avstrijskem mestu.
Published: 19.01.2011; Views: 1988; Downloads: 85
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VEČJEZIČNOSTI – UČENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3. TRIADI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Lucija Mirt, 2010, undergraduate thesis

Abstract: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.
Keywords: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika
Published: 10.02.2011; Views: 2450; Downloads: 95
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
UČENJE NEMŠKEGA JEZIKA KOT TUJEGA JEZIKA V STAROSTI
Nina Bertalanič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učenje nemščine kot tujega jezika v starosti so v ospredju starejši, ki so se odločili za učenje tujega jezika nemščine. Starejši so specifična skupina, ki se tuji jezik učijo drugače kot mlajši učeči se, zaradi svoje starosti in drugih dejavnikov. V teoretičnem delu diplomske naloge je zato najprej govora o starosti učečih se oz. so razloženi pojmi starost in starati se. V poznejših letih deluje človeški spomin počasneje in ne zmore več tako hitro ohraniti toliko informacij. Iz tega razloga je treba pri učenju tujega jezika v starosti porabiti veliko več časa in strpnosti. Poleg tega igra pri učenju pomembno vlogo motivacija. Če pri starejših obstaja notranja motivacija, je učenje veliko lažje. Da pa so starejši pri učenju uspešni, so poleg motivacije pomembni še motivi. Kateri motivi so pomembni za starejše, je v delu podrobneje prikazano. Poleg že vseh opisanih dejavnikov, je za starejše pomembno, da je pri učenju prisoten dober učitelj. Učitelj se s svojimi učečimi poistoveti in uporablja za učenje metode, ki pripomorejo k uspešnemu učenju. Poleg tega predstavi učečim strategije in jim pokaže, kako lahko te strategije uspešno uporabijo. Kako vidijo učenje nemščine v starosti starejši in kako njihovi učitelji, je prikazano v drugem delu diplomske naloge. Ugotovitve so bile pridobljene s pomočjo anketnega vprašalnika.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: starejši, starost, spomin, učenje tujega jezika v starosti, motivacija, motivi, učeči se, učitelji, metode za učenje, strategije
Published: 29.03.2011; Views: 2741; Downloads: 268
.pdf Full text (850,80 KB)

8.
UČNA MOTIVACIJA PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA NA PRIMERU UČENCEV III. TRIADE
Suzana Hojnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učna motivacija pri pouku nemščine kot tujega jezika na primeru učencev III. triade je v ospredju učna motivacija pri predmetu nemščina. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena motivacija. Razlikujemo več vrst motivacije, vendar je najpogostejše razlikovanje med intrinzično in ekstrinzično oziroma med notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj ta motivacija izhaja iz učenca samega in ne potrebuje za učenje nobenih drugih zunanjih vzpodbud. Notranje motivirani učenci so pogosto še dodatno vzpodbujeni z motivom radovednosti. Del naloge se je ukvarjal tudi z dejavniki, ki vzpodbujajo oziroma zavirajo motivacijo. Dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo, je zelo veliko (tako npr. okolje, odnosi v šoli, interesi, mediji, starši …). Del teh dejavnikov vpliva pozitivno na motivacijo in jo vzpodbuja, drugi del pa s svojim vplivanjem zavira motivacijo. Empirični del naloge je bil izveden s pomočjo ankete. Anketiranci so bili učenci 7. razreda OŠ, ki se učijo nemščino kot 2. tuji jezik. Analiza ankete je pokazala, da so učenci za učenje tujih jezikov zelo motivirani, pomemben dejavnik pri tem pa je ta, da ni vseeno, za kateri jezik gre. Večina učencev se uči nemščino, ker se jo morajo učiti, bi se pa raje npr. učili španščino kot nemščino. Tukaj se pokaže velik vpliv medijev na učence. Najmanjšo motivacijo so pokazali učenci za učenje francoščine. Pokazalo se je tudi, da se večina učencev (več kot 50 %) uči pod vplivom notranje motivacije, je pa še vedno veliko učencev, nad katerimi morajo bedeti starši, ker se drugače ne bi učili. Pomemben dejavnik za učence, da se nek tuji jezik sploh učijo, je zanimivost jezika. Če jim nek jezik ni privlačen, ni zanimiv, ni motivacije za učenje. V diplomskem delu se potrdi teza, da je motivacija ključnega pomena za učenje.
Keywords: motivacija, učna motivacija, notranja motivacija, zunanja motivacija, učenje tujih jezikov
Published: 04.04.2011; Views: 3879; Downloads: 420
.pdf Full text (8,36 MB)

9.
KOMPETENZEN EINES CLIL-LEHRERS
Anja Gradišnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Slowenien stand schon immer unter dem Einfluss verschiedener Länder, es war schon immer mehrsprachig. 2004 trat Slowenien der EU bei und übernahm damit auch die sprachenpolitischen Ziele der Union. Die Mehrsprachigkeit der EU wird als ein Teil der Kulturelen Vielfalt verstanden. Zu den Zielen der EU gehört unter anderen, dass jeder EU-Bürger neben seiner Muttersprache noch zwei weitere Fremdsprachen sprechen soll. Deshalb ist die Aufgabe der Mitgliedstaaten diese Sprachenziele zu verwirklichen. Slowenien versucht den sprachenpolitischen Zielen der EU gerecht zu werden und begann im Jahr 2008/09 mit dem Projekt eine zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach ab der 7. Klasse einzuführen. Zuerst haben an diesem Projekt nur 47 Schulen teilgenommen, bis 2011/12 sollten allmählich alle slowenischen Schulen die zweite Fremdsprache als ein Pflichtfach eingeführt haben. Wegen des immer schneller werdenden Lebenstempos, gilt es auch die Ansätze, die bisher im fremdsprachlichen Unterricht verwendet wurden, zu überdenken und neue, flexiblere und effektivere Methoden in den Unterricht einzubeziehen. Ein aktueller und in Europa favorisierter Ansatz ist CLIL. In der vorliegenden Diplomarbeit wird gezeigt, wie sich CLIL in Europa allmählich durchsetzt und wie das mit der Ausbildung der CLIL-Lehrer in Zusammenhang steht. In einigen europäischen Ländern werden CLIL-Lehrer schon erfolgreich ausgebildet, die Lage in Slowenien ist aber ein wenig kompliziert. Da der CLIL-Unterricht in Slowenien noch in der Anfangsphase ist, galt es ihn zunächst genau zu diagnostizieren, um dann Vorschläge für die Zukunft ausarbeiten zu können. Die slowenische Gesetzgebung erlaubt kein systematisches Einführen von CLIL, deswegen lebt CLIL in Slowenien anhand verschiedener Projekte, an denen die Lehrer freiwillig teilnehmen können. Wegen der Bemühungen einiger Fakultäten und der Selbstinitiative der Lehrer erzielt CLIL auch in Slowenien die ersten Erfolge. Im theoretischen Teil dieser Diplomarbeit wurde ein Katalog an Kompetenzen herausgearbeitet, an Hand dessen die Interviews mit den vier Lehrerinnen, die an einer Grundschule im Nord-östlichen Teil von Slowenien CLIL-Unterricht ausführen, gemacht wurden. Weil es in Slowenien noch keine regulären Bildungsgänge gibt, die CLIL-Lehrer ausbilden würden, scheinen die verschiedenen Projekte und Ausbildungsseminare die am besten geeignete Lösung zu sein. Die Interviews zeigten, dass die jetzige Situation, wie CLIL in Slowenien ausgeführt wird, nämlich im Tandem der Fremdsprachenlehrerin und der Primärstufenlehrerin, entsprechend ist und sichtbare Erfolge liefert. Weil die Fremdsprachenlehrerinnen sich in jahrelangen Projekten ausgebildet haben, weisen sie mehrere Kompetenzen auf, als die beiden Primärstufenlehrerinnen und sind damit die kompetenteren CLIL-Lehrerinnen. Für die Zukunft sollten auch die Primärstufenlehrerinnen eine Möglichkeit bekommen, sich in CLIL ausbilden zu können, wobei bei ihrer Ausbildung andere Schwerpunkte betrachtet werden müssten. An der Grundschule, an der die Interviews gemacht wurden, erzielt CLIL sichtbare Erfolge, sollte damit weitergeführt und unterstütz werden.
Keywords: EU, CLIL, Fremdsprachenlehrer, Primärstufenlehrer, Ausbildung der CLIL-Lehrer, Kompetenzen.
Published: 16.05.2012; Views: 1759; Downloads: 164
.pdf Full text (1,02 MB)

10.
TABLET PDs IN DER SCHULE UND DER DaF-UNTERRICH
Aleksandra Loredan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: In der Diplomarbeit Tablet PCs in der Schule und der DaF-Unterricht (Deutsch als Fremdsprache) geht es darum, wie man Tablet PCs in der Schule und im DaF-Unterricht benutzen könnte. Weil das Thema in Slowenien noch nicht erforscht wurde, scheint es sinnvoll, als erstes das Thema Tablet PC im Unterricht zu präsentieren, darüber zu diskutieren und danach Vorschläge darzustellen, wie man die Tablet PCs in das Fremdsprachenunterricht Deutsch integrieren könnte. Diskussionen bezüglich Medien in der Schule gibt es viele, aber nur wenige befassen sich mit dem Einsatz von Tablet PCs im Unterricht, besonders nicht in Slowenien. In diesem Sinne soll das Ziel dieser Diplomarbeit sein, die Einsatzmöglichkeiten vonTablet PCs im Unterricht, mit Betonung auf dem DaF-Unterricht, aufzuzeigen. Die zentrale Frage ist, in welchen Umständen und unter welchen Bedingungen das Tablet PC als Lernmedium in den slowenischen Schulen eine erfolgreiche Anwendung sein würde. In dieser Diplomarbeit wird deutlich, dass die Verwendung der Tablet PCs sinnvoll sein würde, da das Tablet PC eine neue Art des Lernen und Lehrens ermöglicht. Das äußert sich in einer neuen Lehrerrolle, der Unterricht ist abwechslungsreicher, die Schüler haben mehr Eigenverantwortung, die Schulranzen sind leichter, die Mobilität ist höher und der Unterricht flexibler u.a.m. Außerdem hat das TabletPC als neues Medium einen positiven Einfluss auf die Lernmotivation und die vielen Applikationen lassen eine große Medienvielfalt im Unterricht zu. Im ersten Teil der Diplomarbeit wird beschrieben, wie sich die Welt und damit die Methoden beim Lehren und Lernen verändern. Es wird definiert, was Tablet PCs sind und wie man verschiedene Applikationen verwenden kann. Im zweiten Teil werden zwei Beispiele dargestellt, bei denen man Tablet PCs (iPads) im Unterricht schon benutzt. Das sind Die Kaiser Augusta Schule Köln aus Deutschland und Die Informatikhauptschule Jennersdorfaus Österreich. In Slowenien ist so eine Art des Unterrichts noch nicht bekannt. Es wurden zwar bereits Teststunden ausgeführt, aber leider blieb es dabei. Im dritten Teil werden Vorschläge aufgereiht, wie man Tablet PCs (iPads) in das slowenische Schulsystem einführen könnte und welche bedeutende Rolle dabei das Erziehungsministerium, die Lehrer und die Eltern spielen. Im letzten Teil richtet sich die Diplomarbeit konkret an das Fach – Deutsch als Fremdsprache. Dargestellt werden Applikationen, die sich für jüngere oder ältere Schüler eignen würden. Es gibt viele Applikationen für den Unterricht, aber keine für Deutsch als Fremdsprache für slowenische Schüler. Die Zusammenfassung stellt einen Überblick dar, der die positiven Seiten des Tablet PCs im Schuleinsatz zusammenfasst und betont. Betont wird auch, dass den Lehrern nicht nur bzw. vordergründig das Lernziel wichtig sein soll, sondern der gesamte Arbeits- bzw. Lehrprozess.
Keywords: neue Lernmethoden, Tablet PC, Applikationen (Apps), iPad, Fremdsprachenunterricht
Published: 30.10.2012; Views: 1683; Downloads: 131
.pdf Full text (6,05 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica